Izgubljeni volk

part 1

Vzunaj je divjala poletna nevihta. Veter je majal veje dreves. Nebo se je bliskalo in grom je pokal okoli. Ana je parkirala avto in nemudoma stekla do vrat stare drvene Hiše .Vznotraj se je svetila luč. Ni vedela zakaj a hiša ji je na prvi pogled, dajala prijeten in varen občutek.Potrkala je na stara lesena vrata. Čez par minut so se vrata počasi otprla na vratih je stala stara gospa z kratkimi belimi lasmi . Ana:"Dobr večer gospa ,vreme je grozno vzunaj in sem zagledala vašo hiško in si mislila če bi morda lahko prenočila pri vas!?"
Stara gospa:"Dobr večer tudi tebi!" potiho je pozdravila in me za roko povlekla notri. Zaprla je vrata in jih nemudoma štirikrat zaklenila. V tem trenutku sem dobila ,zelo čuden občutek. Stara gospa : "Pridi ne boj se, stopi naprej!" je navdušeno dajala. Počasi sem stopala za njo.Vstopili sva v prijetno sobo z zelo razkošnim lesenim pohištvom brez televizije. Na stenah so visele velike slike z gozdovi. Zelo čudno je bilo, da tak velik prostor za takšno staro leseno hišo. Stara gospa:"Ov! Nisem se predstavila , sem gospa Hanter ,a lahko me kličeš Liz!!"
dejala je z nasmeškom. Okamenela sem stala na vratih. Vse je bilo tako čudno. Stopila sem do kamina ,kjer je prijetno grelo. Prinesla nama je čaj. Nato sem izustila:"Zelo zanimive slike." Pogledala me je in z glavo žalostno zamahnila. " Da, te predstavljajo del mene ." Dolgo v noč smo se pogovarjali in pili čaj.Izvedela sem da ima v mestu šiviljsko trgovino.Povedala sem ji da se nameravam preseliti v hišo v mestu katero mi je zapustil oče .Ponudila mi je službo. Ana:" To je zelo dobrodušno odvas a ,trenutno delam na raziskovanju ,ki mi ga je zapustil moj oče." Liz:"Tvoj oče mora sigurno biti Mike Storm, a ne??!" Ana:" Da, kako ste vedeli!" pogledala sem jo z radovednim obrazom. Liz:" Bila sva zelo dobra prijatelja." pogledala me je in znova rekla nekaj, kar mi je pokvarililo optimizem in veselje. Liz:"Zelo mi je žal Ana , bil je dober človek!" Ana:" Želela bi ,da je ševedno tu ....ob meni, zdaj."z solzo na licu sem pogled obrnila proti tlu. Po stopnišču sem se povzpela v sobo za goste ,posodila mi je pižamo .Zvrnila sem se na posteljo in s pogledom skozi okno na čudovito polno luno ,zaspala.
Zjutraj sem odšla z gospo Liz v mesto.Stopila sem do očetove hiše in z globokim vdihom ,potisnila ključ v ključavnico in otklenila vrata. S potovalko vstopila v kuhinjo. Preplavili so me spomini na stare dni. Popoldan sem gospo Liz odpeljala domov. Nevem zakaj a tiste slike so me zelo privabljale .Medtem ,ko je gospa Liz pripravljala čaj sem stopila do sobe s slikami. Zazrla sem se v sliko in v senci med drevesi zagledala zlate zazrte oči. Stopila sem do ostalih slik in vse so imele te iste oči. Korak sem se odlaljila od zadnje slike in presenečeno pogledala .Ana:"Ne to ne more biti!"V glavi se mi je vrtel dilem spominov o zgodbah očeta, ko sem bila majhna. Ter njegove zadnje besede so mi se vrtele v glavi."Ana ne pozabi oni zares so in obstajajo , NAJDI JIH!!". Med tem je prišla v sobo Liz.In vprašala:"Kaj se je zgodilo, si uredu!!".Obrnila sem svoj bled obraz proti njej in iz ust mi je ušlo:" Oni ..oni obstajajo, ti ..ti veš nekaj o tem..ti veš!!!"V šoku sem obstala na mestu.

......