Izgubljeni volk

part 6

Kaj naj storim?! Liz mi je z razlogom pustila zvezek in obesek in če je res ,da je oče delal za njih nimam nič za zgubit. Saj upam! Lahko čuti srce ,da bije sto na uro. Alfa:" In kaj praviš, da ali....ne?!" Ana:"Moja odločitev je ,da.....da bom sodelovala z vami." Dal mi je roko in sklenila sva dogovor. Ozrla sem se proti Kaiju z zadovoljnim nasmeškom mi je vrnin pogled . Zdaj moram izvedeti nekaj več o tem medaljonu, a za to potrebujem očetove papirje in zapiske. Ana:" Moram se vrniti v mesto ,po očetove zapiske in ugotovitve!" sem zaskrbljeno dejala. Alfa:" Uredu ,stabo bomo poslali prvo patruljo ,da te lahko zavaruje. Ponoči otpotujete, potrebovali boste natanko tri dni in tri noči do mesta." Saj ne ,da sem jaz to pretekla v enem dnevu. Kai:" Moramo okoli sosednjega teritorija in zato nam uzeme več časa." čakaj malo ,saj nisem tega rekla na glas ,kaj lahko bere misli!! Kai mi je  rahlo pokimal z glavo. Se pravi ,da je slišal kaj sem rekla o njegovih očeh. Spet mi je pokimal in zraven še mežiknil. Lahko sem čutila ,kako mi je obraz zardel, pognila sem glavo. Odšla sem proti sobi . Ko sem zaslišala neznan glas. Neznana oseba:" Kam pa kam rdeča kapica!" Počasi sem se obrnila in zagledala tisto dekle iz tiste sobe ,kako ji je bilo že ime.... Elizabeth se mi zdi. Ana:" Si ti Elizabeth?" Sem nesigurno vprašala. Prišla je bliže z prekrižanimi rokami in se postavila predme.  Ni zgledala kaj dosti prijazna . Imela je prečudovite goste blond lase ,velike temne oči . Bila je prava lepotica. Elizabeth:" Ha, vidim ,da si si zapomnila." Je bahato odgovorila. Elizabeth:" Poslušaj smrtnik, jaz sem številka ena in Kai je moj ,kar pozabi nanj. Še volk nisi tako ,da šans nimaš nič. Zato se s svojim zvezkom in medaljončkom poberi ,ker ti nič ne vrjamem! Tko ,da baj baj!" Ana:" Si končala, ker če si ,naj ti nekaj zdaj jaz povem. Prvič smrtniki poznajo imena in moje ime je Ana ,kot drugič mislim ,da ima Kai dosti pameti v glavi ,da ne izbere tako pokvarjeno osebo kot si ti in tretjič zvezek in medaljon ne grejo nikamor kot tudi jaz ne. Ampak mislim ,da si samo ljubosumna ,ker sem poznala tako močnega volka . " In sem ji vrnila . Obrnila sem se . Ana:" Pa še nekaj, rdeča kapica je dobra zgodba, lahko bi jo kdaj prebrala. Ker bi videla kdo nakoncu preživi. Pa še rdečo barvo ima na sebi in jaz imam rada rdečo barvo." mislim ,da sem ji zaprla usta za vse čase.  Vlegla sem se na pojseljo. Ana:" Še kar ne razumem kako je lahko negdo tako lep od vzunaj in tako grd vznotraj!". Nekdo je potrkal na vrata. Ana :" Vstopi!". Sabrina:" Živjo ,jaz sem Sabrina mogoče se me spomniš od maloprej!" Ana:" Ja ,ja vstopi naprej ....sem Ana me veseli!" Tale mi je pa bolj všeč. Sabrina:" Če rabiš kakšno pomoč sem tu, pa še z vami grem sem del prve patrulje!" Ana:" Ja hvala ti!" in tako sva se pogovarjali pozno v noč. Mislim ,da tu diši nekaj po novem prijateljstvu.
....