Izgubljeni volk

part 7

Sonce je všlo. Sabrina me je prebudila.  Zgleda ,da sva zaspali včeraj ob pogovoru. Posodila mi je hlače in majico, obula sem črne škornje , Sabrina mi je spletla dve kitki. Nakoncu sva se ogrnili z nekakšnimi črnimi ogrinjali z kapucami. V torbo sem dala Lizin zvezek in okoli vrata obesila medaljon. Krenili smo, z nami je krenila Sabrina, Sam, Andrej,Mike in Kai. Prebili smo se skozi prvi gozd. Prišli smo do gorske reke,ki je imela tako močen tok ,da vse kar je padlo vanjo se ni ostalo celo. Sam:" Kaj bomo zdaj kako naj pridemo čez." Kai:" Morali bomo plavati." Ana:" Si zmešan a vidiš kak tok je, obstaja druga pot." Kai:" Katera!"  Ana:" Vedno obstaja!"  stopila sem bližje strugi in se ozrla okoli. Ana:"Imam idejo."  Sam:"Poslušam!" Ana" V vodi sta dve sklali na vsaki strani . To deblo tu bomo porinili notri. Deblo se bo zataknilo za skali in šli bomo čez." Sabrina:" Lažje se sliši kot naredi!" Ana:"Druge boljše izbire ni." Kai:" Uredu ,pa storimo!" Vsi smo skupaj potisnili deblo v vodo in zataknilo se je.  Sabrina :" Ha prav si mela!" me je objela. Ana:" če je koga strah ,naj ne gleda dol, upam da imate dobro ravnotežje."  Kai:"  Jaz grem prvi!" Ana:" Jaz grem takoj za tabo!"  Kai je uspešno prišel na drugo stran. Zdaj sem navrsti jaz. Globoko sem vdihnila in zaprla oči , slišala sem glas reke kako udarja ob skale, občutila sem veter kako piha. Odprla sem oči, počasi sem stopala in prišla na drugo stran. Andrej ,Mike,Sam so že prišli na drugo stran. Sabrina je ostala zadnja. Krenila je medtem ,ko se je deblo odkrušilo in se ji je zataknila noga. Sam:" Sabrinaaaaa!!!!!!!" vsi so zastali. Sabrina :" Ne morem izvleči nogo!" Ana:" Pohiteti moramo , deblo ne bo dolgo zdržalo!!!". Kai je prijel sema za ramo .Kai:" Sam ,ne moreš oditi , preveč si raztresen. Tvegaš lahko svoje in njeno življenje. Ana:" Potem grem jaz!" Kai:" Ne , preveč nevarno je !!" Ana:" Pa bom tvegala, vse kar je potrebno za prijatelja!!"  Odložila sem torbo z zvezkom in se počasi po deblu splazila do Sabrine. Ana:" Počasi bom izvlekla nogo ti pa ,ko ti dam znak z vso silo povleči nogo. Dobro se drži . Zdaj!!" Sabrina je izvlekla nogo. Objela me je in počasi sva se splazili na obalo. Deblo se je pretrgalo na pol in odšlo po toku navzdol. Sam:" Misliv sem ,da te bom izgubil!" in jo je objel. Začudeno sem pogledala. Kai:" Kako je čudna ljubezen!!" Ana:" Nisem vedela!". Kai:" Dobro opravljeno delo!" Ana:" Hvala!" .Krenili smo naprej. Vzunaj se je že temnilo, na nebu so se prikazali črni oblaki. Andrej:" Najti moramo zavetje! Vse kaže na nevihto!"  Kai:" Prav imaš tu v bližini sem videl jamo !".Začelo je deževati, vsi smo bili mokri . Hitro smo stekli v jamo. Vse bolj je padalo. Postajalo je vse bolj hladneje. Sam in Sabrina sta se objela kako bi jima bilo topleje . Andrej in Mile sta se ulegla eden poleg drugega. Pokrila sem se z plaščem in vlegla na hladna kamena tla. Tresla sem se kot šiba na vodi, roke sem imela čisto ledene . Noge sem stisnila k sebi z namenom ,da bi se ogrel. Vzunaj je bliskalo in grmelo, dež je lik kot iz škafa. Nekdo mi je prišel za hrbet in me močno objel. Čutila sem isto toplino kot takrat ,ko sem omedlela v kamnolomu. Počasi sem se obrnila  in zagledala Kaija. Kai:" Treseš se, mrzlo ti je." Mi je šepnil na uho. Rahlo sem prikimal. Takrat me je še bolj objel . Hvala ti ,sem mu v mislih sporočila ,saj zdaj vem da lahko bere moje misli. Rahlo mi se je nasmehnil in zaspala sva .
Le kaj nas čaka jutri? Koliko nas bo preživelo?
.....