Sprejmeš izziv?

3. poglavje - 2/2

Ura je odbila prvo uro v novem dnevu. Zlata ura, kakor so jo poimenovali stalni petkovi obiskovalci. Vsi so namreč dobili zastonj pijačo. Stregle pa so ga seveda, dolgonoge mladenke, ki so se pri Clari naučile več kot samo migati z boki, ah kje, one so se spogledovale na vse strani. Ni jim bilo nerodno, najsi je pred njimi stal Mark, rahlo zdelano dekle, ki je že dalj časa sedelo pri točilnem pultu ali pa kar šef bara osebno. Iz vseh so znale izvleči vsaj nasmeh, če so bili že glede denarja škrti.

"Kaj je devičnik, si jo že našel?" ga je Mark ogovoril brez pozdrava, "pazi, da ti je ne bo baraba speljala." "Mah, nje ne," mu Alex samozavestno odvrne, čeprav v resnici ni niti najmanj prepričan. "Lej, jaz samo pravim. Ta Luca ne," Mark tišje nadaljuje in na hitro pogleda naokoli, "zadnjič sem od enega kolega slišal par stvari. Mislim ... saj veš, da ne obrekujem rad. Ampak ta tip je res sumljiv." Malo premolkne, da lahko sogovornik kaj doda, a ta ga le z zanimanjem opazuje.

"Lej, sej veš kako pravijo. Enkrat v Noctusu, ostaneš brez denarja. Drugič ti ukradejo razum. Tretjič pa čast. Luca je že zdavnaj prešel tretjo fazo." "Ah dej nehaj. Ti pa tvoje vraževerje al' karkoli je že to.""Samo pravim, da se tale tvoja Anna nekam preveč smehlja tamle na odru. Mogoče bi mi lahko kdaj pa kdaj zaupal.""A sem tukaj al' ne?" Alex rahlo jezno odvrne."To, da si prišel sem, je šele začetek."

Noctus več kot očitno ni bar kamor bi zahajal. Seveda ga je tako kot ostale, včasih kar razganjalo od radovednosti, kaj se ob petkih tukaj dogaja. Če si hotel karkoli izvedeti, si moral poznati prave ljudi. Pa še ti so bili včasih skrivnosti.

"Živjo fanta, bi malo?" k njima pristopi mladenka s tremi pivi. Alex jo na hitro ošvrkne s pogledom, nato pa odkima, za kar si prisluži zavijanje z očmi prijatelja. "Kar vse tri nama daj," ji pomigne, "več kot očitno jih potrebuje". Alexu ni ušlo, da ga je omenil kot nekoga, ki se ne zna zabavati, zato sam pri sebi jezno prhne.

"Potem pa imam zanj še nekaj," se mladenka sedaj prešerno zasmeji, da pokaže svoj popolni nasmešek. Marku pomigne naj stopi bliže, nato pa iz stranskega žepa kavbojk nekaj povleče na plan. Čeprav Alex hlini nezanimanje, vseeno malo poškili, kaj ima.

"Koliko?" Mark vpraša in živčno pogled naokoli. V odgovor mu nekaj zašepeta in se hkrati s prosto roko dotakne njegove nadlahti.

* * *

"Dej ne zajebavaj se," Alex ogorčeno reče ob pogledu na paketek, ki se skriva v prijateljevi dlani. "Pa kaj je s tabo? A sma tukaj, da se zabavava al kaj?" Na to ne dobi odgovora.

Temnolasec prekriža roke na prsih in se zazre nazaj proti odru.

"Lahko bi mi rekel vsaj hvala. Če si že sam taka pičkica, da ne upaš k njej, bi lahko bil vsaj vesel, da ti ponujam pogum." "Ti nisi resen. Kaj a za tole se ti naj bi zahvalil? Hvala. Bom preskočil." "Kakor hočeš," Mark jezno pripomni in se brez pozdrava odpravi stran.

___
Hvala za branje!