Sprejmeš izziv?

7. poglavje - 1/2

Čeprav se je trudila, res trudila, ji pisanje članka nikakor ni šlo. Na koncu je nekje ob devetih zvečer obupala in odšla v kuhinjo. Ravno je lupila banano, ko je dobila sporočilo.

"Si za eno pivo?"

Pošiljatelj je bil neznan, zato ga je gladko ignorirala in do konca olupila banano, nato pa še pomaranče in eno jabolko. Upala je, da jo bo vitaminski smuti napolnil z energijo ter da ji bo pisanje šlo bolje od rok. Mogoče bi lahko pisala Angie in jo vprašala ali lahko dobi dodaten dan, saj je z njo že sodelovala in verjetno ne bi bil problem. Ampak zdaj je bilo prepozno, da bi naokoli pošiljala obupane maile.

"Anna, zdaj pa zares," tole moraš napisati, si je glasno rekla in računalnik in smuti postavila na mizo. Za vsak slučaj ja naredila še nekaj hitrih poskokov, da se je res prebudila in sedla. Navadno ji pisanje ni delalo težav, ampak joj, tale članek je pa res ni pritegnil. Malo je napisala, pa zbrisala in spet napisala. Čez kakšne pol ure je razočarano zakorala do okna na drugi strani sobe. Uspelo ji je napisati malo več kot 100 besed. Groza! S tem tempom bo končala do avgusta.

Zrla je skozi okno in opazovala nočne sprehajalce psov, tekače in zaljubljence, ki so se majali iz smeri kjer je stal mestni kino. Kako jim je zavidala. Leili je resda predlagala, da gresta nocoj v kino a v resnici ni imela pojma, kaj se trenutno vrti. Na plano potegne telefon in v iskalnik že piše: mestni kino spored, ko dobi novo sporočilo.

"???"

Za vsak slučaj pogleda ali ji je številka znana ter celo ali bi osebo prepoznala s profilne slike na Whatsappu, vendar številka ni registrirana tam.

"Grozljivka, ne. Gospodične sva že gledali, Krik v noči, sva že gledali ..." glasno komentira med ogledom sporeda nakar se ji pogled ustavi na filmu Oddih. Tako kot pri ostalih filmih so tudi tukaj zapisane tri ključne besede. Njen pogled seveda obstane na kult. Članek, ki ga more urejenega oddati do polnoči ji v hipu izpuhti iz glave, ko seže nazaj po računalniku in na YouTube že brska za napovednikom.

Skoči na kavč in noge spodvije pod sabo ter klikne gumb za pričetek predvajanja.

Predfilm ni bil slab, v bistu bi si ga z veseljem ogledala, a težko je verjela, da bi se kaj takega v resnici dogajalo. Ja, Presto mogoče res pozna koga, ki je opravljal izziv, a nikakor ni mogoče, da bi bil to nekakšen kult. "Pa saj imajo klub, kamor lahko pride vsakdo," se opomne, "skoraj nemogoče, da bi bi bili tako javni če bi šlo za nekakšen kult." Po drugi strani pa je film postavljen v osemdeseta, tako da se je marsikaj že spremenilo.

Čeprav bi bilo bolje, da bi čas namenila pisanju članka, jo srbijo prsti in tako skoči nazaj na splet ter brska za kulti in vsem povezanim z njimi. Ura mineva in šele ko ji telefon v roki ponovno zacinglja z opominom, da je prejela novo sporočilo, zgrožena opazi, da je ura že deset zvečer. Kar pomeni, da ima manj kot dve uri časa, da dokonča članek. Ne želi izpasti popolnoma neprofesionalno in ga oddati minuto pred polnočjo.

Plane nazaj k računalniku, ki ga je pustila na mizi v njuni mini kuhinji in na hitro prebere zadnji odstavek nato pa nadaljuje s pisanjem. Dokončati mora le še zadnji del in napisati nekakšen zaključek. Navadno vanj vključiti kakšne zanimive informacije ali pa vsaj kakšne uporabne članke, ki si jih lahko zainteresirani bralci revije preberejo, a tokrat si je morala priznati, da jih pač ne bo. Konec konec, pa niti ni v dogovoru, da to mora narediti, si pogumno reče.

Medtem, ko piše sliši, da ji telefon ponovno zacinglja a ga gladko ignorira, saj je nekako padla v članek. Končno. Tema ji resda ni bila blizu, a ker rada piše, ji vsaj to ni problem.

Ko ravno še išče profesionalne brezplačne fotografije, ki bi jih lahko dodala članku, pa telefon ponovno zacinglja in Anna avtomatsko pogleda na zapestno uro, ki ji pove da je minila cela ura in pol. Čeprav jo rahlo skrbi, da je mogoče Leila, ki potrebuje prevoz ali kaj drugega, se vseeno obrne nazaj proti ekranu ter dokonča članek ter ga odpošlje.

Olajšano se nasloni na naslonjalo in glavo vrže vznak ter globoko izdihne. "Končno!"

Preden bi se sa sama spomnila na telefon, ta ponovno zacinglja. Trenutno ji res ni do kakršnega koli pogovora, se le odvleče do kavča in pograbi napravico, ki jo je več kot uro živcirala. Sporočilo pa ni od Leile ampak pd iste neznane številke kot prej.

"Anna?" pravi prvo. "Sklepam, da je to ne. Če so ti koktajli ljubši sem se pripravljen prilagoditi." "Tudi ne?" pravi zadnje sporočilo.

Številke ne pozna in ker jo je članek res izmozgal, odklika na Leilin profil in ji napiše le: "Vse ok?" Nato pa se utrujeno odvleče do postelje in mimogrede pogasne še luči.

---

Hvala za branje, všečke in kakšen komentar :)