Sprejmeš izziv?

1. poglavje - 1/3

"Oh daj no, pojdi že tja in reci kaj. Že vse odkar sva prišla jo opazuješ."
"Ne pa je ne!" je hitro zanikal.
"Stari ne serji. Še malo pa boš dobil prepoved približevanje."

Mark se je sedaj glasno zasmejal in prijatelja dregnil s komolcem. Ta pa se ni niti prestavil. Še kar je križem rok stal kakor kip ter s pogledom polzel po njej ter za nekaj trenutkov postal na njenih nogah, ki jih je krilo le še poudarilo. Ovratnik usnjene jakne je imela privihan navzgor, kakor da bi se želela skriti. Mark je nadaljeval: "Če ti ni, da bi šel, lahko grem tudi jaz. Slišal sem da znajo biti rjavolaske prav zabavne, še posebej tiste z zelenimi očmi."

Sedaj je Alex končno preusmeril pozornost na prijatelja: "Kako pa ti veš kakšne barve oči ima?" Mark se mu je zlobno zarežal in roke vrgel v zrak, ter se s hitrimi koraki nazaj, kaj hitro skril v plesočo množico.

Če je temnolasec prej ležerno srkal pijačo in opazoval dekle na drugi strani, ga je sedaj vsa mirnost minila. "Danes je dan," je pomislil sam pri sebi, "samo postani že enkrat moški in pojdi tja." Na dušek je izpraznil kar mu je še ostalo v kozarcu ter ga odložil na pult. Natakar je dvignil obrvi, a moški je samo odkimal in se zavrtel na petah, tako da je bil spet obrnjen proti plesišču.

V teh nekaj sekundah je izginila s prejšnjega mesta in mrzlično preizkoval kraj, kjer jo je nazadnje videl. Nenadoma pa jo je žareča rdeča svetloba osvetlila.

>>Nocojšnja izbranka je tale prikupna rjavolaska,<< se je zaslišalo iz zvočnikov in množica je začela razigrano ploskat. Ljudje, ki so ji stali blizu so navdušeno vpili in žvižgali, tisti ki so bili na drugi strani pa stegovali vratove, da bi opazili, kdo je bil izbran tokrat. On pa je lahko le nemočno opazoval, kako so se ljudje že začeli zadrževati okoli nje.

Noctus je bil ob petkih vedno nabito poln. Alexu še zdaj ni bilo jasno, kako je Marku uspelo dobiti karte. Bile so nesramno drage in vedno so pošle v zgolj nekaj minutah. Da si lahko prišel si moral imeti res srečo, poznati prave ljudi ali pa jih za vsaj dvakratno ceno kupiti na ulici. Vedno pa se jih je nekaj našlo, ki so karte preprodajali kar pred vhodom za tiste, ki so si res želeli priti. Nihče ni želel zamudi tedenskega izziva.

Alex je slišal marsikaj. O Noctusu se je širilo toliko govoric, da je bilo bolje, da si vse skupaj kar ignoriral. Nekajkrat so o njem celo poročali v lokalnem časopisu, ki nam bi se infiltriral v množico in o dogajanju nato poročal. Na koncu so končali na sodišču. Dominic jih je tako oskubil, da so morali v nekaj dneh zapreti vrata. Izkazalo se je, da imajo vstopnice drobni tisk, ki prepoveduje javno objavljanje o dogajanju. Potem so tu še vse čudne zgodbe, od izsiljevanja in zlorabljanja pa vse do tega kako so obiskovalci po krivem pristali v zaporu. Vse to je Noctus še bolj prikupilo avantur in dogajanja željne mlade.

Nejevoljno je pogledoval skupino fantov, ki so se ji počasi približevali. "A se ti hecaš?" Globoko je vdihnil, da so se mu pljuča napolnila z vonjem po predihanem ter z znojem in alkoholom prepojenim zrakom. A namesto, da bi se vsaj malo pomiril, so ga luči, ki so na njenih dolgih laseh utripale v ritmu glasbe in privabljale množico bliže, spravile v še slabšo razpoloženje. Sedaj ni bil več edini, ki jo je pozorno opazoval. Sedaj so jo želeli videti vsi.

---

Hvala za branje :)