6. poglavje - 3/3

10 1 0
                                    

Dogovorili so se, da se bo Presto še preden se bosta z Leilo zvečer odpravila ven, na hitro ustavil pri njima in jima povedal več. Na žalost, je to Anno naredilo tako neučakano, da je v celem dnevu komajda dokončala raziskavo in pričela s člankom.

Po neproduktivnem dopoldnevu je po kosilu sklenila, da bo navdih po pisanju raje poiskala v knjižnici. Če ne želi izgubiti službe, se bo morala nocoj res potruditi, saj je rok za oddajo ob polnoči.

Glasno zavzdihne in si sname slušalke. Navadno ji pomagajo pri koncentraciji, a glasba jo je tokrat totalno dekoncentrirala. Že ničkolitič pogleda na zapestno uro.

18:15

Ponovno zavzdihne in se nasloni na naslonjalo stola. "Še petnajst minut, potem pa bom res morala iti," si reče. Za hip zapre oči in si poskusi izprazniti misli. Piskanje naprav v ozadju, ji pri tem vsekakor ne pomaga.

Ko se s kolesom pelje domov, jo po ramenih božajo še zadnji sončni žarki in čeprav se vozi po cesti, globoko vdihne vonj, ki jo obdaja. Odkar je ostala sama, je nekakšna hvaležnost za vsakdanje reči postala njena nova mantra. Leila se ji je občasno pridružila pri meditaciji, a obe sta se bolj smejali druga drugi, kot pa se poglabljali sami vase, kot je pričakovala voditeljica. Če bi bila prav zares na lokaciji, bi jo najverjetneje vrgli iz studija. Tako pa je Shavana na posnetku z mirnim glasom nadaljevala in ju vsake toliko pohvalila.

Čeprav je imela vsaj deset minut v plusu je domov vseeno prišla zadihana in najverjetneje tudi v rekordnem času. V stanovanju se je nasmehnila ob pogledu na Leilo, ki je že popolnoma urejena težko pričakovala svoj zmenek. "Vau, Leila, super zgledaš," jo je pohvalila nato pa zavila v kopalnico, kjer se je že v naslednjem trenutku zaslišal zvok tuša.

Končno se je na vratih zaslišalo trkanje. Anna se je na kavču pretvarjala, da jo nadvse zanimajo socialne objave, ki so jih tekom dneva objavili prijatelji, vmes pa je seveda škilila, kaj se dogaja za njo. Še dobro, da imajo moderni telefoni velike zaslone, saj ga je sedaj lahko uporabila namesto ogledala in tako spremljala kaj se dogaja pri vratih, brez da bi ji bilo treba stegovati vrat.

"Hej Anna," jo pozdravi prišlek in se pokne ne drugo stran kavča, "kako kaj?" "Hej," mu veselo odvrne še preden se ta ponovno posveti Leili.

Prav luštna sta skupaj, si je Anna morala priznati. In čeprav ji Leilini fantje navadno niso bili po godu, je morala priznati, da je Presto drugačen. Izžareval je samozavest in nekakšno odločnost, po drugi strani pa je bil kot nekakšen medvedek. Kar navijati je pričela zanj, mogoče pa bo ravno on tisti, ki bo Leilo prepričal, da so resne zveze prav tako izpopolnjujoče in zabavne, kot spoznavanje na novo.

"Ja, poznam enega ja. Moj ... no, moj prijatelj je bil izbran," na Leilino vprašanje odvrne moški in Anna se rahlo nagne naprej in za hip s pirjateljico vzpostavita očesni stik. Gostu to seveda ni ušlo in pogledovati je pričel od ene do druge.

"Pa ne, da boš res šla?" presenečeno vpraša Anno. "No, ja. Saj za izgubiti nimam kaj?" "Ti nisi resna?" "Pa saj ni nič posebnega Presto," se sedaj pogovoru pridruži Leila.

"Ja, če želiš za vedno ostati v stiku z Lucom potem si zadela terno," zmaje z glavo in se rahlo namršči. "Luca me niti malo ne zanima. In zakaj bi morala ostati v stiku?" "Leila se ni šalila, ko je rekla, da ničesar ne vesta. Joj punci, saj sploh ne vem kje naj začnem."

V naslednji pol uri sta Leila in Anna presenečeno poslušali o Noctusu. O vsem, kaj se dogaja tam. Pa o Dominicu, ki naj ne bi bil le lastnik bara, ampak celotnega izziva, ki je zavarovan pod njegovim imenom. Varnostniki tam naj ne bi bili najeti za varovanje bara, ampak naj bi delali zanj osebno. Ampak to sta izvedeli na samem začetu. Kaj kmalu jima je pričel pripovedovati o ljudeh, ki so se po sprejetju popolnoma spremenili in marsikoga so od izziva dalje, lahko pogosto videvali z Lucom. Govori se, da vsi ki opravijo izziv, postanejo člani nekakšnega kulta, ki ga vodi Luca. Dominicu so to nekoč očitali, ko je eden izmed tistih, ki so sodelovali v izzivu, nedolgo za tem izginil. A on je vse zanikal, po pričakovanju seveda.

"Tudi moj brat, ki je sodeloval..." "A nisi rekel, da si poznal prijatelja?" ga prekine Leila, on pa samo zamhne z roko in nadaljuje: "se je čisto spremenil." Iskreno zdaj niti ne vem več, kaj se dogaja z njim, ker praktično ne govoriva.

"Torej gre za kult?" je skeptična rjavolaska in se z namrščenimi obrvmi zazre v par na drugi strani kavča.

V tistem pa se Leila zasmeji. "Ma o kakšnih kultih vidva govorita, a ne živimo v razvitem svetu. A vidiš Anna, točno o tem sem ti govorila. Te govorice so čisti nesmisli." Še kar z nasmehom na obrazu je vstala in na noge potegnila tudi moškega. "Preden tudi nas kdo označi za kult, mislim da je bolje da se odpraviva na zmenek. Kdo ve, mogoče nama bojo oboževalci in vsi, ki se želijo pridružiti kultu, od zdaj naprej sledili na vsakem koraku in ustvarjali govorice."

"Lej, jaz sem vama samo povedal kar vem," z lahkotnejšim glasom reče Presto, "Anna ti pa samo pazi jutri, za vsak slučaj."

__
Hvala za branje, v kolikor ti je zgodba všeč, mi to lahko poveš z oddajo glasu (vote)

Sprejmeš izziv?Donde viven las historias. Descúbrelo ahora