Po temi sem se odvlekla do svojega bloka in ker me vesolje ne mara je bilo dvigalo pokvarjeno, zato sem mogla vseh 243 stopnic prešepati. Ko mi je končno uspelo priti do stanovanja št. 72 se je vame nekdo zaletel. Zadrga mojega že tako zmatranega ruzaka se je odpela in zvezki so spet zleteli po tleh "Omg sori js sem tak hlod'', obrnila sem se in zagledala punco nič starejšo od mene, ki je že živčno hitela pobirat zvezke. "Ni panike" ji odvrnem in se poskusim nasmehniti, a v tem trenutku pobere enega izmed zvezkov počečkanih z alkoholcem.
Burn in hell you faggot
Zamrzne. Iztrgam ji zvezek iz rok, ga zatlačim v ruzak in se poženem v stanovanje. Za sabo zaslišim še "Počakaj!.." Ampak ne, jaz sem že v objemu moje tople dnevne sobe. Zagotovo bi imela nek govor o tem, kako smo zdaj vsi enakopravni, hešteg lovewins in tako sranje.. Ampak kar vsi očitno ne dojamejo, da ne nismo še enakopravni, to ti lahko povejo moje na novo dobljene modrice. Še zmeraj so se ljudje spravljali na drugačne od sebe in še vedno se bojo. Nočem tvojega pomilovanja.
V ušesa si vtaknem slušalke in se vržem na kavč. Izdihnem. Še pol ure pa pride mami iz službe. Še pol ure svobode. Nehote zadremam in zapadem v zmešnjavo sanj in realnosti. Moje pol-sanje prekine škrtanje ključov v vratih. Hitro skrijem roke v rokave puloverja, da mami ne bi opazila modric. Čez nekaj minut se otovorjena z nakupovalnimi vrečkami in podočnjaki pojavi v dnevni. Vrečke odloži na tla in se vrže na kavč poleg mene. "Kako je bilo v šoli" me vpraša. "Vredu" se ji zlažem. Pokima in se zagleda v tv nasproti naju. Že desetič to leto je bil na sporedu Harry Potter.
V šoli že dolgo ni bilo vredu. Mislim, med poukom je še kar, saj mi nihče ne more težit in tudi ne gre mi tako slabo, sploh slovenščina. Ampak odmori so pekel. Svoji bivši bestfrendici sem pred nekaj meseci povedala da se mi zdi, da so mi bolj všeč punce kot fantje in takrat se je odločila, da potem ne more biti več moja prijateljica in je mojo "skrivnost" povedala celi šoli. Sošolci so mi težili, zmerjali in me porivali v stene na hodniku, celo nekaj učiteljic me je postrani gledalo. Moje edine zaveznice so bile knjige. Zato sem od takrat večino odmorov preživela zaklenjena na stranišču in brala. Kako patetično, kajne. Pa saj ubistvu ni tako slabo, mislim knjige so zakon in kdo sploh potrebuje frende?
"Si kaj jedla, dragica?" se oglasi mami in zmoti moje razmišljanje.
"Ja, sem. Pomoje bom šla kar spat. Samo stuširat se še grem." ji odvrnem zaspano.
***
Topla voda mi je močila lase, stekla v potokih po telesu in se rahlo rdečkasta zvrtinčila v odtok. Ogledala sem si podplutbe, ki so jih zarisali moji sošolci. Na srečo niso naredili nič kar se ne bi dalo zakriti s oblačili. Stopim izpod tuša in sežem po brisačo v omaro. Rane skelijo ko jih poskušam osušiti. Z ogledala obrišem vlago in se zazrem v svoj odsev. Vame strmi nekoliko potrta punca z mokrimi kodri in sivimi očmi. Zazrem se v tri ravne brazgotine na levem zapestju in z občutkom krivde ošinem britvice na polici. Te so zdaj moja preteklost. Pol leta je minilo odkar sem se nazadnje zatekla k svojim ostrim prijateljicam, v upanju da me bodo vsaj malo potolažile. Zavzdihnem in nase navlečem pižamo, si umijem zobe in zapustim soparno kopalnico. Zavijem se v odejo in ko se mi že začne sanjat kako se žvalim s Hermiono (lol), me zdrami zvok mobilca in mi pove, da sem dobila sms. To se mi zdi čudno, saj nikoli ne dobim smsov, še posebaj pa ne ob enih ponoči.
Hej, sori ker sem te prej zbila..
Btw, če bi se rada pogovorila al kar koli mi povej.
Elenor xx
Ne morem vrjet, kje je sploh dobila mojo številko?? Ne odgovorim in se vrnem nazaj k mojim sanjam ;)
