S šolo smo šli na ekskurzijo v muzej moderne zgodovine. Bili smo na razstavi 2. sv. vojne, se mi zdi? Ogled je vodil nek 80 letni tip, ki je trdil, da je poznal bestija od Hitlerja. Kakorkoli, bila sem tako zaspana, da sem komaj stala pokonci. Zadnje dni sem bolj malo spala, ker sem poskušala potlačiti nekaj spominov, vendar so se mi te vedno znova pojavljali v sanjah; lesk Sarinih svetlih pramenov, toplota njenih ustnic na mojih, hkrati pa očitajoče rjave oči in vonj po jasminu.
Zakaj mora biti vse tako zapleteno!? *angsty teen sigh*
Še manj je pomagalo, da se mi je Sara vsakič kadar njene prijateljice niso bile pozorne nasmehnila s tistim osladnim nasmeškom. Cel teden sem se je izogibala in poskrbela, da ni bila nikoli sama z mano.
Ni mi všeč. Pomoje. Verjetno le ekspirementira z mano.
Uspešno sem se je izogibala dokler naju ni učiteljica na razredni uri določila da morava po šoli razobesiti nekaj plakatov za pomladni ples, ki bo naslednji teden.
Plesi mi niso bili nikoli všeč. Vem, kakšno presenečenje, kajne? Outsider razreda, ki je po vrhu še zmedena lezbijka pa ne mara družabnih dogodkov kjer se njeni sošolci mečkajo ob prijetni harmoniji čefurke? *gasp*
Zgrabila sem plakate in kar se da hitro zapustila učilnico. Čez nekaj sekund se mi je na hodniku pridružila Sara.
"Pomoje potrebuješ selotejp?" izjavi in namigne na zavojček selotejpa v njeni roki.
Zavijem z očmi in ga ji iztrgam iz rok ter se v tišini spravim k leplenju nadležnih plakatov na steno nasproti učilnice.
Opazuje me in čez nekaj časa spregovori.
"Pogovoriti se morava."
"Nevem zakaj bi se morali" ji odvrnem mirno.
"Dajno, ne moreš se pretvarjati da se ni nič zgodilo."
"Poglej, ne mislim mirno gledati kako se zajbavaš iz mene, okej. Za razliko od tebe ne poljubljam punc samo za pozornost fantov. Pojdi izkoriščat nekoga drugega."
Zasmeje se.
"Res misliš, da sem te poljubila samo zato? Sploh pa sva bili sami v garderobi."
"Vseeno mi je, ena izmed Njih™ si.
"Njih? Misliš večine razreda, ki se boji biti izobčena? Veš včasih si res smešna, misliš da si res želim desetkrat na dan poslušati neumne šale o tem kako velika je rit neke osebe in se prilizivati fantom?
Včasih je pač lažje preživeti v krdelu, čeprav je krdelo zabito kot noč."
Obrnem se in se začudena zazrem vanjo s koščkom selotejpa zalepljenega na prstu. Kdo bi vedel, da ima Sara dejansko možgane?
"... ampak hodila si s polovico fantov na šoli?"
" Si kdaj pomislila za kaj stoji B v LGBTQ-ju?"
"holy shit, a pol si bi?" izjavim presenečeno.
Živčno se ozre nazaj proti učilnici.
"A bi lahko še malo bolj naglas, pomoje te niso vsi slišali" zašepeta razdraženo.
"Oprosti, toda niti pomislila nisem-"
"Vem, da nisi. Oprosti, ker sem te takrat poljubila, samo ravno si bila tam in želela sem se prepričati ali sem res..saj veš..bi"
Ko ji zadnja beseda komaj slišno zdrsi z jezika, se vrata učilnice sunkovito odprejo da se obe zdrzneva. Pojavi se Bombica, ki naju vsa razpenjena nahruli naj pohitiva in nato zaloputne vrata.
"Prisezi da ne boš povedala nikomur. Edina si, ki veš"
Roko položim na srce in ji namenim enega izmed tistih nasmeškov, ki jih ponavadi vidiš na reklamah za zobno pasto "Prisežem."
Nalepili sva še zadnji plakat in se vrnili v razred. Pouk je potekal kot vedno - monotono razlaganje učiteljov, kupi domače naloge in morje zmerljivk, ki so jih sedaj spremljali Sarini opravičejoči nasmeški.
Sarino prisego sem prelomila v trenutku ko sem stopila skozi vrata Elenorinega stanovanja.
Morala sem vendar povedati nekomu, poleg tega pa Elenor ne hodi na mojo šolo, tako da je vseeno.
"..in potem mi je rekla naj ne povem nikomur in da sem edina, ki vem." končam zgodbo in se obrnem proti Elenor, da bi preučila njen odziv.
Zamišljeno se je igrala s slamico v kozarcu limonade, ki nama jo je pripravila.
"Aha." odvrne nekoliko zamaknjeno. "Vseeno bodi pazljiva, nočem da te spet prizadane."
"Ja, mami" ji odgovorim sarkastično.
Nasmehne se in me nekaj sekund motri z njenimi lešnikovo rjavimi očmi. Naenkrat začutim toplino njene sape na mojih ustnicah in kmalu se brez opozorila poljubljava. Roke imam zapletene v njenih bakrenih laseh, ona pa jih nežno ovije okoli mojega pasu. Zdi se tako naravno in preprosto, kot da je končno vse prav na svetu.
"Hej, srček danes sem malo zgodnja ker morava-"
Vrata sobe se odprejo in z Elenor skočiva narazen. Izda naju njena rožnata šminka, ki je razmazana po mojem vratu in pa panika v elenorinih očeh. Njena mami obstoji z izrazom groze in gnusa na obrazu.
Z odsotnim izrazom se obrne proti meni in komaj slišno, a grozeče spregovori:
"Takoj odidi in da mi nikoli več ne prideš sem"
Pogledam Elenor, ki je že na robu solz vendar mi vseeno pokima naj grem.
Takoj ko zapustim stanovanje zaslišim zadušeno kričanje in Elenorino hlipanje. V meni brbota občutek jeze in obupa, po stopnicah stečem do domačega stanovanja in ugotovim, da je doma mami. Zdaj ali nikoli. Če ji ne povem jaz, ji bo pa Elenorina mami ali nekdo drug.
Stopim skozi vrata stanovanja in zagledam mami, kako v kuhinji mirno reže korenček.
Ko me zagleda, me premeri in z nekaj zaskrbljenosti v glasu reče: "Vse vredu, ljubica?"
"Mami nekaj ti moram povedati." rečem odločno in stisnem roke v pesti tako močno, da se mi nohti zarijejo v dlan.
"Ja? Kaj mi moraš torej povedati?"
odgovori po kratkem premoru.
"Jaz sem.. lezbijka."
"Vem, dragica. Si lačna?"
A/N: guess who's back, back again
(I'm gonna leave now)
