Priča umoru

Poglavje 9

Hiša je bila nizka-samo eno nadstropje- zato sva zlahka ušla skozi okno. Ivan je vedel za neko diskoteko in z avtobusom sva šla tja. Že od daleč se je slišala glasba, ko pa sva vstopila sem mislila, da mi bodo počili bobenčki. RES je bilo na glas. Z Ianom sva se odpravila na plesišče, kjer sva plesala še lep čas. Postalo nama je vroče, zato sva se usedla za mizo ob strani in kupila pijačo. Nekaj časa sva sedela, potem pa je Ian šel na WC, jaz pa sem ga počakala za mizo. Medtem, ko sem čakala nanj, so do mene prišli 3 fantje. Naštela bi jim okoli 18 let. Spregovoril je temnolasec na sredini ,,živjo punči. Bi se zavrtela?,, odgovorila sem ,,ne hvala, imam spremljevalca,, eden je hotel iti okoli mize in je spotoma dregnil mojo torbico, da je padla na tla tako, da se je njena vsebina stresla po tleh. Fant se je začel opravičevati ,,o, oprosti, nisem zanalašč,, hotel je pobrat torbico, a sem ga prehitela ,,je že vredu,, začela sem pospravljati z fantom. To delo je trajalo kar nekaj časa, saj se je iz torbice streslo dobesedno vse. Ko sem končno vse spravila, sem se usedla in začela srkati svoj sok. Fantje so se spogledali, potem pa je spregovoril temnolasec ,,torej lepotička, bi šla plesat?,, objel me je okoli ramen, potem pa nadaljeval ,,potem se lahko še malo crkljama za stavbo in...,, ,,kaj pa počneš?!,, šele zdaj sem opazila Iana, ki je z hitrimi koraki prihajal proti nam ,,takoj jo pusti na miru!,, drzno se mu je uprl temnolasec ,,kaj pa ti hočeš, tamau? Sam uprašu sm jo, če hoče plesat,, uprla sem se mu ,,in rekla sem ti, da nočem, zato me pusti pri miru!!,, fantje so se spogledali, potem pa odšli. Ian se je usedel zraven mene in v tišini sva srkala vsak svoj sok. Prvi je spregovoril on ,,da mi tega ne narediš nikoli več,, ,,česa?,, sem ga vprašala, on pa mi je odgovoril ,,da se ne spogleduješ ali sploh pogovarjaš z tistimi fanti, ali katerimi koli starejšimi,, uprla sem se mu ,,nisem se spogledovala! Sploh pa, kaj tebe briga? In tko, BTW si ti starejši fant,, ,,jaz sem drugačen od njih...in ne toliko starejši...,, spet sva sedela v tišini, ko se iz zvočnikov zasliši moj najljubši komad ,,oo, obožujem to pesem!,, ,,res? Bi plesala?,, me vpraša. Seveda sem mu odgovorila ,,ja z veseljem,, res sva odšla na plesišče in tam sva plesala. Bilo je odlično! Potem, pa mi je ratalo nekam slabo. Potarnala sem Ianu in šla sva se usest. Slabost je začela popuščati, ampak se je namesto nje pojavil drug občutek. Postala sem vesela. Počutila sem se tako dobro, bilo je tako lepo. Ni bilo nobenega morilca, nobene skrbi, le ta prekrasen občutek življenja, ljubezni in veselja. nisem se dobro zavedala sama sebe in vse sem videla bolj megleno. Potem pa mi je kar naenkrat zmankalo filma pred očmi...