Priča umoru

Poglavje 8

Ta kratki stavek mi je vzel sapo...nisem vedela kaj reči ,,jaz....hmm...amm...,, gledal me je in se smejal ,,nič ne reči,, obrnil se je in se vlegel kot, da bo zaspal-nekaj sem mogla reči ,,saj nimam nič za rečt,, obrnil se je k meni in rekel ,,imaš, imaš, lahko rečeš-ne pa ne,ali,ni res,ali,je res,ali samo,lahko noč,, ,,veliko izbire, prav imaš...izbrala bom res je...od kdaj si pa ti tako pameten?,, ,,videz vara,, im mi pomežikne!!! nekaj časa sva bila tiho, potem pa je spregovoril ,,si zaspana?,, ,,ne še,, dvignem se in se usedem na rob postelje, on pa me posnema ,,se greva kako igro? Znaš kartat?,, ,,že vem! Se greva flašo resnice?,, ,,okej, ampak sva samo dva...najprej ti vprašaj nekaj mene, potem pa jaz tebe...,, ,,okej...hmm...ali Jack tako govori vsakemu dekletu?,, edino to mi je padlo na pamet ,,ne samo lepim,, kako lepo se mi je nasmehnil! Malo sem začela sumit, da sem mu všeč ,,imata enak okus?,, tudi jaz se mu nasmehnem ,,zdaj jaz sprašujem...drugače pa ja,, mislila sem, da mi bo razneslo srce!!! Iiiiii! Gledala sva se nekaj časa, potem pa me vprašal ,,imaš fanta?,, z enako zapeljivim tonom sem mu odgovorila ,,ne...imaš ti punco?,, in odgovori mi ,,ne...ampak se mi zdi, da bi si morala dati izziva...torej, izzivam te, da...,, v tistem pa je v sobo vdrl Marcus ,,kaj se dogaja?! Uhh, še dobro, vidva sta, sem mislil, da je kdo prišel notri in...saj je vseeno...ali vesta koliko je ura? Hitro spat!,, odšel je in zaprl vrata. Z Ianom sva se pridušeno zasmejala, nato pa vlegla v posteljo. Mimo grede sem pogledala na uro in res je bilo pozno ,,noč,, mu rečem in on odzdravi ,,nočko,, . Po mojem sem zaspala z nasmeškom na obrazu. Zbudilo me je premikanje. Odprla sem oči in svetloba me je zaslepila polglasno zakričala ,,aaaaaaa,, in si z rokami zakrila oči, a sem jih potem spet odprla. Zagledala sem Iana, ki se je sklanjal nadme in se smejal ,,jutro,, ugotovila sem, da je bila ta svetloba sonce, ki je sijalo skozi okno, direktno meni v oči ,,jutro,, sem ozdravila in se skobacala na noge. Zakrulilo mi je v ćželodcem, zato sem pohitela v kopalnico. Ko sem se zrihtala sem zavohala zajtrk..mmmmm...palačinke...odhitela sem v kuhinjo in tm zagledala Iana, kako se smuka okoli loncev. ,,hoj, palačinke delam. S čim jih boš?,, ,,Z čokolado prosim...kje je pa Marcus?,, sem vprašala, potem pa dobila odgovor ,,vikend je, lahko spi kolikor hoče,, ,,res?! Joj, čisto sem se zgubila v času...Kaj bomo pa potem delali danes?,, ,,Odločila sva se, da ti greva kupit kaj za oblečt, ker nimaš sabo ravno primernih oblačil...,, ,,Greva?,, ,,Ja, jaz bom šel s tabo...sproti ti bom še razkazal mesto. Sem ti ga hotel že včeraj, ampak si se potem hotela učit samoobrambo,, ,,ti res ne bo težko hodit po trgovinah z neko punco, ki obožuje shopping?,, ,,vse za mojo sestrično,, zasmejala sva se, potem pa mi je dal dve palačinki z evrokremom. Pojedla sva in napisala sporočilce za Marcusa, da sva šla nakupovat in ga pripela na hladilnik. Šla sva na avtobus in nekajkrat prestopila, nato pa prispela v pred majhno nakupovalno središče. Ko sva vstopila, mi je vzelo sapo. Res, da je odzunaj zgledalo majhno, ampak je bilo ogromno! Vztopila sva v glavno dvorano, v kateri je bil manjši ribnik. Razgledala sem se okoli in zagledala majhno restavracijo, opazila sem pa tudi nekaj otrok, ki sem ssi jih zapovnila iz šole. Nekaj od njih naju je opazilo in presenečeno gledalo. Ker se nisem znašla, me je odpeljal v najbljižno trgovino z oblačili. Razgledala sva se naokoli, potem pa sem vzela nekaj oblek in jih šla pomerit v kabino. Vsakič ko sem nekaj poskusila sem se mu prišla pokazat, če mi vredu stoji, on pa mi je vsake toliko časa prinesel še kakšno majico ali obleko za pomerit. Bilo je zelo zabavno. Prinašal mi je tudi čisto odštekane stvari, še bolj pa sva se smejala ko sem jih poizkusila-v trgovini so se začeli ozirati proti nama. Dobila sva kar nekaj lepih oblačil in šla sva na blagajno, da bi jih plačala. ko sva plačala (znesek je bil kar visok) naju je prodajalka čudno pogledala in rekla to, kar reče vsem strankam ,,hvala ker ste nakupovali v --(pač ime neke trgovine, potem pa je še dodala) tvoja punca bo zelo lepo oblečena,, nasmejala se je in pogledala Iana, saj so bile besede namenjene njemu ,,ahh, saj nisva par...,, pritrdila sem mu ,,ja...midva...,, prodajalka naju je poznavalsko pogledala, potem pa sva odšla. Zaslišala sem kruljenje želodca in pogledala Iana, on pa je pogledal svoj trebuh in mu kot otroku rekel ,,a si lačen? Si ti lačen?,, zasmejala sva se in šla v tisto majhno restavracijo. Naročila sva, potem pa je k nama pristopila plavolaska z modrimi očmi ,,hojla Ian (zapeljivo ga je pogledala) in kdo si ti?,, verjetno ste predvideli, da je mene osorno in prezirljivo pogledala. Ian naju je predstavil ,,to je moja sestrična Ann...Ann Jessika, Jessika Ann,, pozdravila sem jo ,,hoj,, Jessika se mi je narejeno nasmehnila potem pa pogledala proti Ianu ,,kakorkoli, Ian, imam neke težave pri matematiki, bi mi lahko pomagal?,, pogledala ga je kot majhna punčka, potem pa ji je Ian odgovoril ,,uhh...am...veš, ta teden sem zelo zaposljen...,, Jessika me je sovražno pogledala ,,kaj pa v torek ob sedmih?,, spet ga je takole pogledala ,,nop, oprosti...,, ji je odgovoril, ona pa je še naprej vrtala vanj ,,pa jutri??,, dovolj mi je bilo, zato sem se postavila za Iana ,,če reče, da nima časa, nima časa,, upps, mogoče malo pregrobo. Jessika me je tako grdo pogledala, da bi se je človek kar ustrašil-kako ta punca spreminja obraze. Ljubosumna je bila-to ji je pisalo v očeh. Jeej, sem že začela z branjem oči...kakorkoli, Jessika ni niti odzdravila se obrnila in se skoraj polomila v tistih visokih, visokih petah. Spogledala sem se z Ianom in ga vprašala ,,Ti gre na živce?,, ,,Ja, preveč je vsiljiva,, prišla je natakarica in nama prinesla špagete. Pojedla sva, potem pa se odpravila proti domu. Ker sva na razporedu avtobusov videla, da avtobusa še dolgo ne bo, sva se odpravila ,domov, peš. Celo pot sva se smejala, ko pa se zraven smeti nekaj premakne. Bila je tema, zato nisva dobro videla. Ian se je postavl pred mene, kot da bi me hotel zaščititi. Videla sem, kako se je njegovo telo ogrelo in postavilo v obrambni položaj. Spet se je premaknilo, potem pa je izza smeti pricapljala majhna črna mačka. Ian se je vidno sprostil, potem pa se zasmejal in rekel ,,mislil sem, da je to kakšen sodelovec od tistega morilca in...in...,, ,,si se postvil predme, da bi me zaščitil,, sem ga dopolnila, ga pogledala v njegove prekrasne oči in se mu zahvalila ,,hvala,, nisem mogla odvrniti pogleda. Rekel je ,,ni za kaj,, in potem sva nadaljevala pot ,domov,. Celo pot sva se smejala dogodku z mačko. Marcus je bil že doma in razložila sva mu, da sva že večerjala, potem pa sva se spravila v posteljo. Spet sva začela z tisto flašo resnice, on mi je moral že od včeraj dati en izziv ,,okej, torej izziv...hmm...že vem! Izzivam te, da se danes ponoči izmuzneva iz hiše in potem greva nekam...kam bi šla?,, Kaj?! ,,da bi se izmuznila? Če greš z mano, grem tudi jaz...,, razveselil se je ,,torej greva skupaj...kam pa? Mogoče na kakšno zabavo...,, ojoj, to ne bo dobro ,,okej, samo najprej se preoblečiva,, joj, to ni dobro, kaj pa govorim? Odšla sem do omare in ven vzela obleko in pogledala Iana, ki me je gledal. Nekaj časa sva se gledala, potem pa mu je uklopilo ,,aja, ja, sej ne gledam, sej ne gledam,, obrnil se je in jaz sem se preoblekla, potem pa sva vlogi zamenjali-bila sva pripravljena na zabavo......