Tisto geslo.

2.

ponedeljek

Moj urnik je vsak dan enak

5zjutraj: vstanem grem pod tuš

6zjutraj: jaz, mami in oči zajtrkujemo in potem gresta oba v službo jaz pa sem do 7h večino časa na telefonu.

Po "odmoru" na telefonu se oblečem pripravim torbo blablabla osnovne stvari pač.

Ob 8h imam avtobus in ob pol 9h se mi začne pouk.

Za kosilo grem po navadi v najbližjo trgovino in vzamem kar mi paše. Pouk imam do 2h potem pa avtobus, domov in na pokopališče. Nič posebnega.

Prva ura je fizika. To je neverjetno kakšno ljubezen imam do fizike, samo profesorja bi bilo potrebno zamenjati hahaha.

Da ne boste mislili da sem osamela koza, ki je pristala v depresiji zaradi smrti najboljše prijateljice, imam kar nekaj prijateljev, Klara pa je tista ki mi večino časa v šoli stoji ob strani poleg njene skupine prijateljev, ki so res super.

Športna je sama pravljica, učiteljica se ne zmeni za nas punce zato večino časa gledamo 1. letnike kako igrajo košarko ali nogomet. Na sebi imam NikePro in neko udobno preveliko majico ter visok čop. Nič posebnega vse punce smo bile tako oblečene, zunaj pa je le vroče, pajkice so moje najhujše sovražnice saj veste kaj mislim.

Usedle smo se na klopi zraven igrišča tako kot po navadi. Ravno mi je Klara razlagala kako naj bi bila v sredo neka zabava za prve dni šole tako da jutri pride k meni in mi pove podrobnosti. Sredi pogovora začne kričati Evelin, oseba ki je obsedena z Aleksom ne tako kot jaz ampak na tisti "ON JE MOJ" mean girl thing , skoraj padem iz klopce ker se tako ustrašim.

Ravno ko jo je Klara želela vprašati zakaj kriči je stekla na igrišče in OMOJBOG, TO NISO 1 LETNIKI TO SO 3 LETNIKI IN NE KATERI KOLI TO SO 3.D, ALEKSOV RAZRED, NENENE TO SE NE DOGAJA. Čista panična v sebi nadaljujem pogovor s Klaro, ko vidim, da Aleks teče v najino smer, panika panika panika in še enkrat panika...opazila sem da Aleks beži pred Evelin, tako mi je šlo na smeh, ko se je spotaknila in padla v kup zemlje kjer so izkopali staro drevo. S Klaro sva se začeli tako smejati, da sva pozabili, da nisva dokončali pogovora.

Nato je pritekel Aleks in rekel "ni me tu" in se skril za najino klopco. Klara je rekla "no torej jutr-" ko sem jo prekinila in rekla "ne pred drugimi!" Klara se je zasmejala in pogledala ter rekla "sej ni nobenga tuki" zasmejala sem se, celo Aleks se je začel smejat.

"A slučajno govorita o zabavi k je u sredo?" obe sva ga začudeno pogledali in pokimali. "A bosta pršli?" je vprašal in me pogledal...Klara je odgovorila "Bova še vidle" jaz pa sem se rahlo nasmehnila on pa mi je vrnil nasmeh, verjetno sem čisto zardela čeprav znam to dobro skriti in mislim da nisem.

Ura se je končala in Aleks je odšel in samo rahlo pomahal.

Ostale šolske ure so potekale kot po navadi, ponedeljki so najslabši saj si z Aleksom ne deliva nobenih skupnih ur razen fizike kjer pa sem jaz bolj zasanjana v samo fiziko kot v njega. Četrtki so najboljši saj si deliva večino skupnih ur.

Šola se je končala, končno, čakam na avtobus.

Ko pridem domov se preoblečem v kratke hlače in crop top, ki lepo razkriva moje telo. Vzamem odejo in oba računalnika mojega in Alininega, ki so mi ga njeni starši podarili saj so vedeli, da so na njem vsi najini skupni spomini, poleg računalniki so mi podarili tudi njene obleke saj sva bili približno enake postave in velikosti, to mi je kar laskalo, ker je Alinina družina kar premična in je Alina imela kar prečudovite in drage obleke no ja, ki so zdaj moje.

Pogrešam jo.

Odpravim se do pokopališča saj je oddaljeno samo 3min.

Usedem se na deko in ji začnem razlagati "ugan kdo se je dans pogovarjou z mano ALE-" se prekinim, ko vidm da je tam kapucar, kot ponavadi. Popravim se in rečem "Avokado". Vzamem računalnik. In zapišem par stvari v moj "word dnevnik" večino stvari je samo o tem kako si želim, da bi bila z Aleksom in če se mi kaj zgodi čez dan.

"Tvoj rojstni dan je čez točno 1 teden, planiram da bi tvoji mami kupila rože, kaj praviš, bele ali rumene?" "Bele so za spoštovanje in nove začetke, rumene pa za skrb in močno naklonjenost" "Veš kaj kar oboje ji bom dala, da bodo zmešane v šopku, sej razumš ane?...upam..."

Jokati sem začela.

Kmalu bo pol leta od kar...ja...res te pogrešam.

Odšla sem domov in naredila vso potrebno nalogo ter mami vprašala če grem v sredo lahko na zabavo in, da jutri pride Klara, da se pomeniva o vsem. Rekla je ja, bila je vesela saj ve, da potrebujem malo zabave, da pozabim na vso situacijo.

A sem omenila, da imam svoj lasten WIFI? Iskreno naš družinski kar šteka zato imam svojega. Samo v moji sobi. 3krat ugibajte kakšno je geslo. Itak.

Ura je 11 zvečer ponavadi zaspim šele ob 1h nevem zakaj ampak tako mi pač ustreza. Šla sem v kuhinjo in si naredila topli sendvič ter odšla v sobo. Že sem odprla Netflix in...wifi...šteka...kako lahko moj wifi šteka, nihče ne ve gesla še moja lastna mati ne. Pogledam na wifi in piše, da ga poleg mene uporabljata še 2 druga uporabnika. Groza. Kako? Zmešalo se mi bo.

Grem na moj balkon in jem topli sendvič v tišini med tem ko gledam zvezde, ko zaslišim glasno tipkanje. Bil je Ajdin pod mojim balkonom.

Busorski so namreč imeli nekakšno parcelo s travo zraven naše hiše. Ne sliši se tako slabo vendar, ko vam povem, da je bil moj balkon širok tam nekje 2m in na desni stran balkona je bila lestev, če slučajno kdaj pozabim ključe ali pa zbežim od doma, da imam vsaj nek zasilni izhod.

Do te lestvi prideš po ozki poti ob naši hiši saj se ob tej potki takoj stika parcela sosedov. Grozno če mene vprašaš.

Ajdina hitro vprašam "A ti slučajno uporabljaš moj wifi". Ustrašil se je, da je skoraj padel iz stola in mi odgovoril "Ja". Pogledala sem ga in vprašala kje je dobil geslo. Brezskrbno je odgovril "Aleks je rekel, da ga lahko uporabljam". Hitro sem pogledala v Aleksovo sobo...okno je bilo odprto. Odločila sem se, da se malo poigram z njim in naglas rečem "oprosti kaj si rekel?!". Ajdin se je skoraj da zadrl in rekel "Aleks je rekel, da lahko uporabljam tvoj wifi, ker njegov ne dela" odločila sem se, da bom nadeljevala z igro in se zadrla "Kdo je Aleks?". Ajdin me je začudeno pogledal in glasno rekel "Kako neveš kdo je Aleks?" samo gledala sem ga kot, da prvič slišim za ime Aleks. Odgovoril je samo "Aleks je moj brat". Jaz sem samo odgovorila ok in ga prosila, če lahko neha uporabljati moj wifi. Pokimal je in se poslovil.

Odšla sem v sobo in si rekla 1:0 zame.

Ob 2h zjutraj me zbudi neka glasba. Prihajala je od vzunaj.Šla sem vn na balkon. V samih spodnjicah in dolgi majici. Videla sem nekoga, ki je kadil in poslušal glasbo na parceli. Zaspano sem rekla "Ajdin a ti nisem prosila, da ne uporabljaš mojga wifija" vsaj mislila sem da je Ajdin. Glas je rekel "Ni Ajdin" bila sem začudena in odgovorila "Kdo pa?".

Pogledal me je in rekel "Aleks", skoraj mi je zastal dih, ampak sem ohranila mirno kri in samozavestno rekla "Aleks kdo?". Smejati se je začel.

Meni ni blo smešno, na vsezadnje je bila ta glasba na račun mojega wifija... Nehal se je smejati in samo rekel "Ema ne delaj se neumne" ni mi bilo za hec obrnila sem se in rekla "nevem kdo si ampak prosm nehi uporablat moj wifi, ker nisem trenutno pri volji hvala in lahko noč!"

Vrnil mi je "Lahko noč". Odšla sem v sobo in dokončno izklopila wifi,da ga nihče ne bo mogel uporabljati, tudi jaz ne.

Očitno je 2:0 zame, zaspala sem.