Tisto geslo.

4.(1)

sreda

Danes je ta dan. Ne grem na pokopališče. Preveč dela imam z vsem tem.

Videla sem ga. Na hodniku. Jezno me je gledal. Njegov problem, da je uporabljal moj wifi. Karma.

Klara je pritekla do mene in zavpila "KAJ BOŠ OBLEKLA!" vrjamem, da so vsi pogledali proti nama, tudi Aleks. Prišepnila sem ji "nevem še ampak deli se kokr da sem ti rekla nekej ful wow" Klara me je pogledala in začela veselo poskakovat js sem se pa sam smejala in opazila da res vsi gledajo.  Aleks, ki se je pogovarjal s svojimi prjatli pa me je še vedno gledal jezno. Dovolj sem si ga ogledala, hitro sem pogledala stran in z Klaro odšla k pouku.

Odločila sem se da grem po šoli vseeno na pokopališče. Ne morem Aline pustiti neučakane. Ko naju je avtobus odložil na postaji je Aleks rekel "Ema" jaz sem ga samo pogledala in mu rekla če lahko kdaj drugič ker se mi res mudi in hitro stekla v smer kjer je pokopališče. Mislim da je tekel za mano ali pa sem slišala lastne korake kako so se hitro premikali.

Zadihana sem prišla do groba in se ulegla zraven saj sem komaj prišla do sape. Pri bližnjem travniku sem pobrala nekaj cvetlic in jih zvezala v majhen šopek vedoč da bodo jutri že ovenele. Ves čas sem imela občutek da me nekdo opazuje in to zagotovo ni bil kapucar. Vseeno mi je.

Začela sem govoriti in hoditi sem pa tja ker sem bila živčna "Alina nevem, nevem kaj oblečt, nevem kaj obut, Alina res te rabim!" to sem skoraj že zakričala. Od same jeze sem začela jokat.

Kar naenkrat me je klicala Alinina mama. Javila sem se. Rekla je da je našla nekaj in bi rada da to pripada meni. Odšla sem in se poslovila od Aline.

Pozvonila sem.

V rokah je imela škatlo. "Bilo je od Aline, vem, da bi ona želela da ti to predam, in tudi vem, da ti bo pristajalo saj sem slišala, da je danes neka zabava z elegantnimi stvarmi tako da, prosim, sprejmi, za Alino." na jok nama je šlo, obema. Odprla sem škatlo, bile so dolge svilene bele rokavice in prelepe bele petke, jokala sem. Objeli sva se in poslovili.

Zabava je ob 8h, zdaj pa je 6.

Šla sem pod tuš, nekaj sem pojedla in ura je bila že 7.

Odločila sem se. Rahli kodri. Vroče je bilo zato sem odprla okno in balkonska vrata. Začela sem z kodranjem las. Izpadli so super. Make up je bil preprost, tak da bi se ujemal z vsako obleko.

Ni izbire nujno moram imeti Alinine rokavice in petke, samo še...obleka.

Prvo sem pomerila zeleno obleko. 

Res mi je pristajala, ampak ni bila še dokončna odločitev. Rdeča obleka je bila še lepša.

 Gledala sem se v ogledalo in premišljevala katero naj izberem, katera mi bolj poudari boke, postavo in no tisto...čisto sem se zasanjala in kar naenkrat...

Zaslišim moški glas ki reče "Rdeča je bolša, zelena ne poudari detajlov". Ustrašla sm se in zaupila "O FAK!" in v roke vzela kij poleg ogledala. In tam je bil...Aleks...naslonjen na okvir balkonskih vrat in me občudoval, oblečen je bil, elegantno ampak na tisti mafijski način...sej veste kaj mislim.

Mal se je ustrašu tud on, kij mi je vzel iz rok in rekel "A ni tole mal nevarna igrača zate?" zavila sem z očmi se obrnila nazaj v ogledalo, postrani sem pogledala. Ogledovala sem si detajle na obleki. Spomnila sem se da je Aleks še vedno v moji sobi. Vzela sem mu kij iz rok in ga postavila nazaj na njegovo mesto.

Še vedno sem se gledala v ogledalo dokler ni on prekinil tišine "Povem ti da je ta res bolša, vrjem" je rekel. Vrnila sem mu " Zakaj bi pa js teb kej vrjela, glede na to da uporablaš moj wifi ti ni glih za zaupat" presenečeno me je pogledal. Šel je do moje mize, vzel je tisti neošiljen svinčnik in nekaj napisal na listek potem pa rekel...

"Js sm tisti k mi ni za zaupat? Poglj moj wifi je crknu rabu sem enga nouga zato sm udru u tvojga in kakšno je tvoje geslo?" takoj sem vedla kaj sledi, na listek je napisal moje geslo in takoj razvozlau kaj geslo pomeni, takoj je izgovoril "Aleks Busorski, samo napisano nazaj z dodatkom številk" izpulila sem mu listek iz rok in rekla "Ne vrti se use okrog tebe, lahko pa te prijavm za udor v moj wifi in celo v mojo sobo" brez pomisleka je hitro rekel " Loh bi bla usaj mal vesela da sm tuki na koncu sm ti clo pomagu zbrat obleko kr si itak iskala mnenje nekoga" kako je vedu da rabm mnenje...obrnila sem se stran od njega in se prijela za glavo in izdihnila, res se nisem mela časa da se še z njim ukvarjam.

Prijel me je za boke in me obrnil proti njemu, v meni je kričalo.

Pogledal me je in z obrazom prišel bližje ter rekel "Rdeča obleka." zavila sem z očmi, zmečkala sem listek ki ga je prej napisal in a vrgla v koš. "Zakaj si sploh pršu?" sem vprašala. Hitro se je spomnil "Opazu sm da ti wifi ne dela več, zto sm ga prsu popraut", samo zavzdihnila sem, nadela sem si Alinine rokavice in petke. Vse se je ujemalo. Spet sem strmela vase v ogledalu. Nisem opazila da me Aleks opazuje.

Hitro sem zdrvela do omare tam sem imela sliko naju z Alino...tisto...posebno...sliko naju ko imava na sebi točno te obleki, ona zeleno jaz pa rdečo.

Aleks je stal za mano in rekel "Ponosna bi bla nate". Obrnila sem se proti njemu, gledala sem ga s solznimi očmi on pa mi je vračal žalosten nasmeh. Objel me je, moje roke so se ovile okoli njegovega vratu njegove pa okoli mojih bokov. Božal me je po laseh jaz po sem s prsti delala majhne kroge po njegovem buzz cutu. Obrisal mi je solze in rekel "Pozna bova".

Spet sem se obrnila proti ogledalu, obrisala sem solze, močno vdihnila in samo strmela vase. Aleks je rekel "Ema supr zgledaš ne živceraj se". Tiho sem bila. "Greva" je rekel "Kam?" sem zaskrbljeno vprašala. "Na zabavo?" se je zahihital " Aja, um Klara me bo prišla iskat" sem odgovorila, "Aja pol se pa vidva" in je šel čez balkon in po lestvi hitro stekel nazaj domov.

Nisem se zavedala kaj se je sploh zgodilo ampak sem veselo poskakovala po moji sobi.

...