Bila je Klara. Pogledala me je od zgoraj navzdol in takoj sem vedela kaj misli. Samo nasmehnila sem se ji in hitro stekla v avto, da ne zamudiva.
Prišli sva. Klara me je prelisičila. Ni bila zabava. Bil je ples. Itak, da si potreboval soplesalca in kaj jaz? Nisem ga imela, predvidevala sem, da je zabava ne pa ples. Klara ga je imela...svojega fanta namreč. Res sem bila jezna na Klaro, a potem je pripomnila.
" Vrjem to bo najboljša noč v tvojmu lajfu".
Gostje smo čakali zunaj v vrsti, ko prideš na vrsto te tako rečen "stražar" napove publiki, nato se sprehodiš po zavitih dolgih stopnicah navzdol in upaš, da ne padeš. V mojih mislih je zvenelo bolje kot v domišljiji, ki sem si jo ustvarila.
Kar naenkrat zaslišim "Šef Aleks Busorski" vsi so bučno ploskali, še celo tisti ki so stali zunaj v vrsti. Nič mi ni bilo jasno. Kakšen šef? Nisem se menila za to, zmrazila me je misel, da na ples vstopam zadnja, čisto zadnja...Klara se je namreč odločila da bo odšla pred mano.
No pa sem tu. "Ime in priimek" me vpraša resen stražar. "Ema, samo Ema lepo prosim" pokimal je z glavo, in mi prišepnil "Svetujem da se z eno roko držite ograje ob stopnišču" rahlo sem se nasmehnila in...
"Gospodična Ema"
Ploskali so, vsi, še bolj kot pri Aleksu. Moja roka je počasi drsela po ograji, iz kotička očesa sem videla Aleksa kako me pozorno opazuje, ne upam si ga pogledat saj bi me zmedel in padla bi kot kanta za smeti. Še pol stopnic pa sem izven tega pekla. Ljudje še vedno ploskajo. Zmedena sem.
Aleksa vidim kako hodi do konca stopnišča. Vedela sem da mi bo ponudil roko, kar zmrazilo me je. Še ena stopnica in... tukaj je... stoji pred mano...
Ponudil mi je roko, 2krat sem premislila, počasi jo dvigujem, da bi jo položila na njegovo in že...priteče Klara, in reče "Vidš da je šlo!!".
Še nikoli si nisem tako oddahnila kot sedaj. Prijela me je za roko in vodila do šanka, da si naročiva pijačo. Odšli sva do mize, kjer sva malo popili in poklepetali. Videla sem da Aleks hodi proti najini mizi, v njegovi hoji se je videlo da je nekoliko jezen, nisem si ga upala pogledati v oči. Klari sem rekla da grem na WC, si popravit šminko, preden je kar koli rekla sem že hodila proti WCju.
Lagala sem. Z mojo šminko je bilo vse v redu, samo nisem želela govoriti z Aleksom. Spet sem strmela vase. Malo se mi je vrtelo a ni bilo nič hujšega. Igram se s svojimi prsti saj sem živčna. Vdihnem in začnem hoditi proti vratom WCja, gledam v svoje prste in nisem pozorna na svoje korake. Zaletela sem se. Nevem v koga, ni mi bilo mar, samo rekla sem "Pardon" in nadaljevala s hojo.
"Ema" sem zaslišala. Aleks je bil. Pred vrati WCja, takrat sem se zavedala da sem se zaletela vanj, a odločila sem se igrati neumno...spet...
"A si uredu?" je vprašal, "Ja, zakaj?" sem živčno odgovorila, "Zaletela sva se in sam preverjam če si uredu" je rekel, "O a to si bil ti, sori nism te vidla". Ponudil mi je roko, vedela sem kaj hoče, še vedno sem se delala neumno. Dala sem mu začuden pogled, kot da ne vem kaj želi od mene. "Si za ples?" me je hitro vprašal.
Pogledala sem okoli, Klara...bila je tam..."Čaki sam mal." in hitro sem stekla do Klare brez da bi ga pogledala. Še v večjo godljo sem se spravila. "Prid greva plesat, lih je romantična glasba" mi je pomežiknila ter hitro stekla do njenega fanta. Stala sem tam, za mizo, kot kura brez glave, ker nihče ne želi plesati z njo.
Čutim dotik na mojem ramenu. Bil je Ajdin. Ponudil mi je roko s katero je izrazil željo po plesu.
Sprejela sem.
Njegove roke se ovijejo okoli mojih bokov, moje roke pa so samo zavite okoli njegovega vratu. S prsti se živčno igram, ne zato ker plešem z Ajdinom ampak zato, ker naju Aleks jezno opazuje kako pleševa. Ni videti ravno vesel, očitno mu je alkohol stopil do živega..ali pa kaj drugega...
Aleks je hodil proti nama.
"Bom jaz prevzel!" je rekel z jeznim in nekoliko povzdignjenim glasom. Ajdin ga je samo jezno pogledal in odšel.
Tokrat me je je bolj močno prijel za boke, moji prsti pa so spet začeli krožiti po njegovi glavi. Počasi sva plesala, moja glava je bila naslonjena na njegovo ramo. Čutila sem njegovo sapo in toplino njegovega telesa.
Glasba se je ustavila. Z Aleksom sva pogledala okoli kaj se dogaja.
"Gospodična Evelin Lah"
Dih mi je zastal, skoraj sem se zadušila z lastno slino.
Vsi smo osupneli, tudi Aleks. Nobenemu ni bilo do tega da je Evelin tukaj. Iskreno, njena obleka je bila grozna. Oranžna, o fuj, sploh ji ne pristaja.
Glasba se spet predvaja.
Aleks me je obrnil proti njemu in spet sva plesala. Nisem bila naslonjena na njegovo ramo, samo okoli plesišča sem gledala in iskala kje je Evelin. Aleks me je z roko prijel za brado in jo obrnil proti njemu, skoraj...čisto malo...ne.
Pritekla je Klara, kakor hitro je mogla je pridrvela in mi prišepnila "Evelin te trača kr plešeš z Aleksom, sam tok da veš". Samo rahlo sem ji pokimala.
Aleks je 100% slišal kaj je Klara rekla. Obrnila sem se proti njemu in mu "poravnala" ovratnik ter zgladila njegovo pol odpeto srajco katera je odkrivala njegove trebušnjake in mišice. Odšla sem stran, on pa je samo stal tam in skušal odmislit jezo.
Odšla sem do mize, nisem se čisto zavedala kaj se je zgodilo. Do mene je pristopil Luka, Aleksov prijatelj. Večkrat sem ga videla kako se v šoli pogovarja z njim.
"Srečnica si" mi je pripomnil. "Kdo, js?" sem ga začudeno vprašala, "Šef redko kdaj, v bistvu nikoli ne govori z nobeno kaj šele da bi z njo plesal.". "Kakšen šef?" nisem vedela o komu govori. "Šef Aleks Busorski, kdo pa drug". "Zakaj ga vsi kličte šef?" sem vprašala, "To ti bo mogu pa sam povedat" je rekel.
Hitro sem hodila do Aleksa, hotela sem ga zvleči nekam na samo a on me je prijel za boke in spet sva plesala. "Kaj hoče takšna lepotica od mene?" je vprašal, "Lepotica se more s takšno zverjo poment o nečem resnm" sem jezno odgovrila.
"A zdej sm pa že zver?"
"Očitno."
Prijel me je za roko in odpeljal do mize v kotu kjer ni bilo nobenega. "Povej" je rekel. "Zakaj se vsi kličejo šef?" sem s prekrižanimi rokami vprašala. "Ema, ne zdej." je jezno povedal. "Kdaj pa če ne zdj?!" sem zakričala in vsi so se obrnili proti nama, ampak midva jih sploh nisva opazila. "Sam škodl ti bo!!" je zakričal in vsi so še bolj bulili v naju. "Ti mi škoduješ!" sem rahlo rekla in ga odrinila od sebe. S solznimi očmi sem hodila do WCja on pa je za mano kričal moje ime.
Obrisala sem si solze in odšla nazaj do mize, kjer me je čakala Klara. Samo objela me je, saj je vedela da je to edino kar potrebujem.
Do mize je prišel nekdo, čeden fant. Ni bil tako čeden kot Aleks ampak priznam, da je kar žarel od lepote.
Ponudil mi je roko za ples in jaz sem jo sprejela.
"Smem izvedt ime takšne prelepe gospodične?" je radovedno vprašal. "Ema" sem hitro odgovrila. "Smem js izvedt tvoje ime?" sem se zasmejala. "Peter." je odvrnil in se zasmejal.
Slišala sva neko žensko cviljenje, kot prestrašen pes če bi temu lahko tako rekli. Nehala sva plesati in se ozrla po plesišču, Peter me je ševedno z eno roko držal za boke. Evelin je tekla do Aleksa. Objela ga je in mu nekaj prišepnila v uho. Aleks je jezno zavzdihnil in pogledal v naju z Petrom. Vedela sem kaj sledi.
Začela sta plesati, vem da Aleksu ni bilo prijetno ampak vedela sem da me želi narediti ljubosumno.
Peter me je pogledal, oba sva se nasmehnila in začela plesati na počasno glasbo, ki se je vrtela v ozadju.
...
VOUS LISEZ
Tisto geslo.
Roman pour AdolescentsEma je 16 letnica, ki jo je prizadela smrt njene najboljše prijateljice. Ima veliko simpatijo na njenega soseda Aleksa ki je 1 leto starejši. Bodo njena čustva ostala takšna ali bo kdo/kaj vplivalo na njene odločitve?. Nihče od njiju pa ne ve da ji...