Tisto geslo.

6

Ko sem se zbudila je bila Aleksova roka pripeta na mojem pasu, najini glavi pa sta ležali druga na drugi. 

Aleks se je začel prebujati in hitro sem zaprla oči in se delala kot, da spim. Obrnil se je na hrbet in zaspal nazaj. 

Bil je vikend, a iz nekega razloga je njegova budilka začela zvoniti. Bila je na njegovi strani zato sem se skušala stegniti do nje in jo ugasniti. Nisem je dosegla zato sem eno nogo dala čez njegovo naročje in že sem sedela na njem. Aleks me je nežno prijel za boke.

"Kaj delaš?" je vprašal.

"Budilko sm mislna izklopt"

"In zakaj je blo treba splezat čez mene da bi jo izklopla, nism se mogu upret" je rekel in me zmedel z zadnjim stavkom. 

Želela sem mu odgovoriti a je pogovor prekinil Ajdin, ko je potrkal na vrata.

Rahlo se je odkašljal in rekel "Pridem kdaj drugič"

Vzdušje je bilo nerodno zato sem se premaknila in se spravila dol z Aleksa. Odšla sem domov brez da bi se poslovila. Hitro sem se oblekla in odšla na pokopališče, danes lahko ostanem dlje saj je sobota. 

Želela sem poklicati Petra saj mi dolguje razlago glede včeraj. Ko pogledam na telefon imam novo sporočilo, od Klare:

Hitr poglej na mail.

je napisala.

Odšla sem na mail in videla, da nam piše ravnateljica. 

Dragi dijaki,

v torek bomo začeli s dvotedenskim taborom za vse letnike. Vse kar potrebujete je napisano v prilogi, razpored skupin pa je naveden spodaj. Ne pozabite kopalk!!

Razpored skupin:

1.A in 3.B

1.B in 2.C

1.C IN 3.A

1.D in 2.B

2.A in 3.C

2.C in 3.D

Se vidimo.

DVOTEDENSKI TABOR, ALI SO ONI ZMEŠANI. NI ŠANS DA PREŽIVIM 2 TEDNA V ALEKSOVI BLIŽINI IN ŠE ZA KONEC STA NAJINA RAZREDA V ISTI SKUPINI, PEKEL.

Sem pa vesela da začnemo šele v torek saj je Alinin rojstni dan v ponedeljek. Ojoj rože moram kupiti njeni mami, čisto sem pozabila.

Nedelja

Vse sem že spakirala za tabor, da se mi jutri ne bo treba živcirati s tem. Kupila sem tudi balone za Alino, torto in rože pa bom kupila jutri po šoli.

Spet sem na pokopališču. Kapucarja zadnje čase sploh ni na spregled kar je nekoliko v redu saj me straši.

Ponedeljek

Malo je manjkalo da bi zamudila avtobus. Pot v šolo je bila mirna saj je deževalo. 

Pouk se je hitro končal in hitro sem odšla kupiti bele vrtnice, balone in torto. Ko sem prišla so bili že na pokopališču. Alinina mama in oče, njeni bratranci in večina vse družine. Tudi Klara je bila tam.

Dan je hitro minil, jutri pa moram vstati zelo zgodaj saj moram 1h prej na avtobus.

Torek

Peter mi je zgodaj zjutraj napisal da tudi njegova šola prihaja na isti tabor kot naša. Hvala bogu.

Ko so nas razvrstili po avtobusih Aleksa ni bilo nikjer. 

S Klaro sva se usedli skupaj in jaz sem bila ob oknu. Pot je trajala 2h zato sem si večino časa dopisovala s Petrom, še vedno mi ni povedal kaj se je zgodilo zadnjič.

Ko smo prispeli v hotel so nas razvrstili po sobah za 2 ali 3, seveda sva bili jaz in Klara skupaj, dodelili so nama številko 284. V miru sva se razpakirali in naredili plane kaj vse želiva početi in kdaj misliva iti nakupovat. 

Peter mi je napisal da sta z njegovim prijteljem v sobi 295, to je eno nadstropje višje od najine sobe.

Bil je čas za večerjo zato sva s Klaro kar v pižamah odšli v jedilnico. Videla sem Petra in ga hitro šla objet, imel je manjšo prasko na nosu...le zakaj, haha.

Peter mi je povedal, da je Aleks v sobi 291, torej par sob stran od Petra, baje sta se srečala na hodniku, iskreno nočem vedeti podrobnosti njunega srečanja...

S Petrom sva se usedla k mizi kjer so bili njegovi prijatelji, vprašal me je kaj bi jedla, odgovorila sem mu da bi palačinke. Sam se je ponudil da mi jih gre iskat.

Medtem ko sem čakala sem bila na telefonu.

"Hahaha poglejte Aleksa v akciji" 

Kaj...kakšni akciji, sem si mislila, medtem ko so vsi strmeli v njega in...neko punco...

Objemala sta se. Takšen je torej občutek lubosumja...ne ravno prijetno. Nevem kakšne naj imam občutke, še včeraj sva dobesedno spala v isti postelji...in...in...kdo je ona?

"Njegova najboljša prijateljica, baje iz otroštva" je rekel Peter, ko je položil moje palačinke pred mano. 

"Torej nič resnega?" ga vprašam kot da ni že dovolj očitno kaj se dogaja v meni.

"Naj nebi bilo"

Med mojim gledanjem Aleksa kako se smeji z njegovo "najboljšo prijateljico" je čas kar hitro minil. S Petrom sva se dogovorila, da se dobiva ob 23.00 v dvorani, torej čez 2 uri.

S Petrom sva se objela in odšla v svoji sobi. Klare baje nebo do 1h zjutraj saj ima "opravke" haha.

Ura je bila že 22.45 zato sem hitro pograbila stvari ki so mi prišle pod roko in se oblekla.

Odšla sem v dvigalo. Vanj je nekdo vstopil, bil je oblečen v črno in čez glavo je imel kapuco. Za trenutek sem pomislila da me bo ugrabil vendar sem prepoznala te roke...niso bile kar neke roke...bile so Aleksove roke.

 Ko sem to ugotovila se mi je zataknila slina in tako rečeni Aleks me sploh ni pogledal.

 Kmalu sem iztopila, ko sem šla mimo njega sem vohala vonj po cigaretih in alkoholu. Mislim da ima Aleks resne probleme s temi stvarmi. 

Peter me je pričakal pred vrati dvorane, in me hitro zgrabil in odvlekel vanjo.

...