Prolog

220 21 6
                                    

Naslonila sem se na mizo in plitko vdihnila. Ošinila sem oči fanta pred sabo. Bile so presenetljivo mirne. Kot da je doživel že toliko, da ga nič več ne more raniti. Bil je premlad za to. Ne bi smel imeti takih oči. Ubogi revež. Opazila sem, da me motri. "Nadaljuj." Nisem bila prepričana, da hočem slišati. Vendar sem spoznala take ljudi. Globoko v sebi hrepenijo, da bi povedali svojo zgodbo. To boli, kot bi nanesel razkužilo na rano. Ampak potem se rana zaceli. Morala sem paziti, da mu nisem zadala nove.

DavidWhere stories live. Discover now