Medaljon / On Hold

9

Temni je stal v kamniti votlini priklenjen s zlatimi okovi in strmel v temno podobo pred njim.
„Izdala si me, pa me ne bi smela,“ je rekel.
„Saj ti ne pripadam.“
„Pa mi, saj si moja izgubljena polovica.“
Morgana je počasi vstala in se napotila proti njemu.
„Če bi bilo to res zakaj si potem še v verigah zmaja.“
„Nisem še ugotovil kako bi zopet moja moč postala cela.“
„Nisi mogel ugotoviti, zato ker tega ne moreš.“
„To že ima nekaj smisla, kako pa si vedela?“
„Del zmaja v meni mi je povedal, pa po medaljonu lahko ugotoviš.“
„Kako?“
Iz svoje obleke je potegnila svojo polovico medaljona in ga ponudila.
„Če dobro pogledaš vidiš, da ima zmaj črne oči ne pa belih kot kristal, ki je predstavljal del tvoje moči.“
„To je že bolj logično. Torej name te ne veže nič razen zadnji drobci prastarega uroka?“
„Tako je in še ta bo vsak trenutek izginil.“
„Res, da bo izginil, a za vedno boš ostala priklenjena tu z mano, vsaj dokler ne dobil resničnega dela svoje moči.“
Zlate verige so zarožljale in Temni je iztegnil roko proti Morgani. Začela se je odmikati na drugo stran votlina, a bilo je prepozno, saj so proti njej že poletele verige in se počasi začele ovijat okoli njenih udov ter jo potegnile proti tlom.
„Pa, da boš vedela ni jih mogoče stopiti z ognjem in še tvojo malo stvaritev bom uporabil sebi v prid.“
Tlesknil je s prsti in prikazala se je temna postava, Zapuščena, ki je čakala na njegov ukaz.
„Poišči mi harpijo Fiono in mi jo pripelji.“
Zapuščena se je priklonila in odhitela po zavitih predorih poiskat Fiono.
„Zdaj lahko še malo poklepetava.“
„Lahko, a od mene boš izvedel nič pametnega.“
„Ne eno vprašanje, na katerega že imam predviden odgovor. Zakaj se nisi že prej osvobodila mojih okov?“
„Nisem imela moči za to.“
„Se mi je zdelo.“
Po predoru, ki je vodil v votlino so se zaslišali koraki in pokazali sta se Fiona in Zapuščena, ki je privedla mlado harpijo naravnost pred Temnega.
„Potrudila si se in boš morda za to nagrajena,“ je rekel Zapuščeni nato se obrnil proti Fioni ter ji rekel „Zdaj pa boš nekaj naredila naredila zame.“
„Odvisno kaj,“ mu je odgovorila.
„Svojo sestro boš pripeljala k meni.“
„To, pa ne...“
Če trenutek je omedlela ter se znašla na tleh. Temni se je ozrl proti Morgani iz katere se je malce kadilo ter z visokim glasom zakričal „Zakaj si to naredila?!“
„Zato, da ne boš izpeljal svojega načrta.“
„Prej ali slej mi bo uspelo, saj če sem se uspel iz oblakov preseliti sem, da sem te lahko kontroliral.“
„Takrat ti je uspelo, a tokrat ti ne bo.“
„Mogoče mi ne bo, a potem tudi tebi ne bo.“
Rahlo je zamahnil z roko in Zapuščena se je znašla pri Morgani ter ji položila roko na vrat. Okoli njej se je razvil črn sij in že naslednji trenutek je zaspala in njena glava je omahnila na kamnita tla.
„Zdaj pa še položi Fiono nekam na udobna, a blizu mene.“
Temni se je usedel na stol, ki je bil izrezljan za njim in si z svojimi krili pokril svoje telo. Zapuščena se je pomaknila proti Fioni, jo prijela in jo položila na kamnito polico.
„Ne skrbi vse bo v redu,“ ji je zašepetala na uho ter odšla.