Lajf ni zmeraj perfect

Čarovnik Ajax

Začnem se smejati haha. Saj ne more biti resen. "Stari, a si ti kej na kakšnih drogah" v smehu rečem. S kotičkom očesa me zamišljeno ošine vendar njegov izraz na obrazu ostane enak, resen. "Kaj so droge" začudeno vpraša. A joj še tako zabit je. Kaj pa če res ne ve kaj pomeni beseda droga? Kaj pa če je res iz nekega drugega domišljenega sveta? Vendar to ni mogoče ali pač?

"Zakaj mi sploh slediš? Kako dolgo že?" premišljeno rečem po nekaj sekundni tišini, saj me to res zanima.
"Sledim ti že nekaj tednov. Ko sem včasih šel na zemljo sem tako enkrat videl tebe. Zdela si se mi zanimiva in sem ti zato sledil. A kar se ti je zgodilo tam s tistim fantom in v trgovini ni ravno navadno. Je nenavadno. Taki "ljudje" ne spadajo na zemljo razen, če prikršijo stroga pravila." resno reče vendar ko izgovori besedi zanimiva in ljudje se mi zdi kot, da je drugače izgovoril besedi, kot pa ostale. Ko vidi, da mu ravno ne verjamem reče "Prisežem da govorim resnico na čarovniško prisego..." Kaj...wtf kakšna čarovniska prisega. Pa saj ne more biti on čarovnik. V glavi si ponavljam da si mi samo meša ali pa, da imam čudne sanje, ki se bodo kmalu nehale. Zato se močno uščipnem v lice. Ne nič ne sanjam ali spim. To je resničnost. Ajax dobi čuden izraz na obrazu. "Zakaj si to naredila, te ne boli?..." zaskrbljeno reče. Vidim, da ga kar skrbi zame. Uf...vidim da sem naredila napako, ko sem dala dol mojo jakno, ker mi je bilo vroče. Za malo dalj časa se zazre vame in seveda vidi majhne zareze po rokah od rezanja. Stopi k meni. "To bom rešil v minutki" reče medtem ko stegne svoje elegantne dlani nad mojima rokama. Čez sekundo začutim nekakšno nenavadno prijetno ščemenje v rokah. Zanima me od kod. Spomnim se, da je Ajax rekel da je čarovnik. Ko ščemenje poneha pogledam proti rokam. Ne vidim nič več ureznin, ki so že nekaj let zaznamovale mojo kožo, ker sem se prevečkrat rezala. "Hvala ti" je vse kar izustim, saj sem močno presenečena nad dogodkom. "Ni problema" odvrne. "No pojdiva v Tendonijo..." Prestrašila sem se. Ne vem kaj bo ta izkušnja pomenila zame? Bom spoznala bolj drugo mene ali kaj? Saj me sploh ne pozna? Po malce dolgem razmišljanju ali naj grem z njim ali pa ne...sem se odločila da ne.
"Ajax, saj te sploh ne poznam! Ne morem kar oditi z zemlje ali pa se samo kdaj vrniti! Imam svoje življenje tukaj! Nočem ga zamenjati z nekim drugim. Sploh ne vem kaj sem. Sem tudi jaz kakšna čarovnica ali kaj?". Vprašanja kar butnejo iz mene.
"Prosim samo ne sledi mi in me pozabi. Kdaj drugič me nadlaguj s tvojimi zgodbicami o tej neumni Ten... karkoli je že!" v jezi rečem.
"Ne zganjaj tako velikega cirkusa Lia. Pojdi z mano, saj boš tako lahko odkrila resnico o tebi" že z kančkom jeze reče Ajax. Kako je lahko vedel moje ime, če mu ga nisem povedala. Mah...ga je že mogel izvedeti pri nekem drugem viru. Še vedno ne bom šla z nekim neznancem.
"Zakaj pa mi sedaj ne poveš kaj sem ali karkoli o tisti deželi, če sploh obstaja" že obupano rečem, saj vseeno mislim da izgubljam "bitko".
"Ne morem o tem govoriti tukaj" odgovori na moje vprašanje z normalnim tonom potem pa potiho doda "Nevarno je, ker je možno da kje prežijo sovražniki, ljudje ki se te želijo znebiti." Dobro sedaj mi pa čisto nič več ni jasno.
"Prosim prosim oddidi. Rotim te. Vrni se čez par mesecov, da v vsem tem malo razmislim prosim" ga že rotim, saj mi je samo še to preostalo.
"V redu kakor želiš" reče posmehljivo. "Še kdaj se bova videla" so njegove zadnje besede preden izpuhti v zrak. Za njim ostane le vijolčna meglica za nekaj sekund potem pa se razblini v nič.