Lajf ni zmeraj perfect

Talisman

"Vse ti bom razložil o Iluzinistih. Od začetka do konca" me miri Ajax, ko jaz paničarim. Sedaj se nečesa spomim. Nekam bi danes morala iti. Kam že? Ko razmišljam kaj se je dogajalo danes se spomnem da pride to popoldne sestra z Londona k nam. Nujno moram odditi na letališče, da jo vidim. Tega res ne smem zamuditi. Starša bi bila jezna name in še vse bi razočarala. Dala bi vzgled slabe sestre, ki vedno zamuja. Tam bi mogla biti ob treh popoldne. Pogledam uro na telefonu. Prekleto... ura je 14.47. Ne bo mi uspelo priti do letališča ne da bi zamudila. Začnem razmišljati o tem zakaj se je vse to z Ajaxom in magijo zgodilo ravno danes. Na tako pomemben dan. Zakaj ravno meni? To res ni pošteno. Začnem paničariti, saj kaj drugega ne znam. Lahko ugibate kdo je ugotovil, da je spet nekaj narobe.
"Kaj je pa narobe? Se ti kam mudi?" me sprašuje medtem ko jaz pregledujem moj nahrbtnik če je vse na svojem mestu in da nisem kaj izgubila.
"Uf ja čisto sem pozabila. Danes pride sestra iz Anglije in sem staršem obljubila, da bom na letališču do treh. Res ju bom razočarala" že obupano govorim ko me Ajax prekine.
"Pri tem lahko jaz pomagam" ponosno reče. Jaz samo začudeno razmišljam kako mi lahko on pomaga. Saj ne morem tako hitro priti do lokacije. Dvomim pa tudi, da zna pričarati kakšen športni avtobomobil. Ali sploh zna voziti? Ali imajo v Tendoniji avtomobile ali kak drug prevoz? Saj ni važno. Vzamem telefon v roke. Preden kliknem klic tam kjer piše Lukas me Ajax zaustavi.
"Niti besedice o tem kar sem ti pravil danes. Čarobnost za navadne ljudi ne obstaja, je le skrivnost" mi s svarečim glasom reče. Ko sem čakala, da se Lukas oglasi, Ajax ploskne dvakrat z rokama in izreče neko neznano besedo Verjetno v kakšnem čarovniškem jeziku. V njegovih rokah se pojavi debela stara bukla polna urokov. Izreče še dve meni nezani besedi. Listi knjig se začnejo obračati. Ustavijo se na strani kjer je narisana slika, ki me spominja na nekakšen portal. Besed seveda ne razločim. Postanem žalostna ker še vedno veliko stvari ne vem o tej deželi. Ravno ko razmišljam da vse kar vem je da sem Iluzinistka in moje dva dogodka z žensko in Amber me zmoti Lukasov glas na drugi strani linije.
"O hej Lia" reče glas.
"Hej Lukas. Hm res mi je žal da nisem prišla do tebe čeprav sem rekla da imam čas." za nekaj časa utihnem, ko vidim kako resno gleda Ajax k meni in mi brez besed njegov pogled pravi "Če kej rečeš ne bo dobro, res ne" Jaz nadaljujem s pogovorom "V zadnjem trenutku me je poklical Leonardo in me povabil na kosilo. Res mi je žal, da ti nisem povedala. Vse se je odvilo tako hitro. Oprosti mi." Uf kakšne velike debele laži. Težko je lagati najboljšemu prijatelju. Upam, da ne bo opazil da lažem in se bom lahko izmazala.
"Hm ja sej je okey." To reče z nekoliko potrtim glasom. Preden se je Leonardo preselil v Ljubljano sva se z Lukasom družila skoraj ves čas. Po pravici povedano kar pogrešam te brezskrbne čase. Čas je z Leonardom šel res hitro in nekako mi ga je velikokrat zmanjkalo za druženje z Lukasom. Precej slabo se počutim zaradi tega a se strinjam z Ajaxom. Ljudjem ki niso "čarobni" take stvari morajo ostati skrite.
"No bye"
"Bye." Prekinem z težkim srcem. Opazim, da sem postala kar malo bolj žalostne volje. A to zamenja začudenje ko se obrnem. Prav sem imela. Ajax je naredil portal. Nekaj časa sem samo gledala kam bi lahko ta portal vse vodil. Zanimivo bi moralo potovati skozi njega.
"A boš samo stala tam kot lipov hlod ali greš z mano skozi portal." mi reče s posmehljivim glasom. Značilno zavijem z očmi. A...kako mi gre na živce ko govori s tem posmehljivim glasom hkrati pa me tudi privlači. Še enkrat preverim uro. 14.55. Hitro bova morala priti ali pa bo to polomija zame. Še enkrat preletim kočo z očmi, ko rečem "Itak, pojdiva."
"Močno se me primi Lia, da te ne bo odneslo kam v neznano" spet odvrne s posmehljivim glasom. Jaz spet samo zavijem z očmi. Preden zakorakava v portal ga močno primem okoli telesa. Šele sedaj dojamem, da imam še vedno oblečeno njegovo jakno. Vsi verjetno mislite, da potovanje skozi portal izgleda neverjetno dobro, nepozabno, perfektno kul, ker morajo portali izgledati tako lepo. Luksuzen in hiter prevoz kamorkoli. Verjemite mi, da je več kot pol dejstev napačnih. Vse skupaj je minilo hitro tako da se sploh ne morem kaj veliko od potovanja spomniti. Luksuzen najverjetneje ni, ker je meni seveda postalo neizmerno slabo. Portali so vbistvu precej nevarni, saj lahko obtičaš v njemu če nisi prepričan kam hočeš ali pa ne znaš urokov itd. Končno sva prišla na letališče. Prva stvar, ki sem jo zagledala je bila svetloba. Kar bodla me je oči. Vid se mi je počasi zbistril. Potem pa sem videla značilnosti latališča. Prekinil me je znani glas.
"Je vse v redu?" pravi glas poleg mene.
"Hm ne ravno. Zelo mi je slabo." zatarnam Ajaxu.
"Saj se boš navadila" reče in skomigne z rameni. Slečem si jakno in jo podam Ajaxu. Sprejeme jo in jo takoj ko jo dobi v roke obleče.
Ravnokar, ko s pogledom iščem mojo družino se prikažejo. Potem pa se zgodi nepričakovan dogodek. Ravno, ko mislim odvihrati k družini se zapletem v moje noge. Nato pa z vso mojo težo padem direktno nanj. Kaj bi lahko bilo bolj sramotnega, kot pa da padeš na luštnega tipčka, ki ga skoraj ne poznaš in to vse vidi tvoja družina? Mislim da ni veliko bolj sramotnih dogodkov kot tale. Šele sedaj dojamem da sva si precej blizu z ustnicami. Razmišljam, če tako sladko izgledajo, kakšne morajo biti šele na otip. Za nalašč se sklonim še par centimetrov navzdol proti njemu in zardim v obraz, kot paradižnik ko vidim, da se je tudi on premaknil k meni. To bo to. Zgodil se bo čarobni trenutek. Tako sem navdušena. Trenutek preden se poljubiva pa vse uniči moja sestra. Kaj je lahko slabšega od tega? Joj ne no, samo tega ne.
"U Lia pa ne kar pred nami. Je to tisti lepotec iz Italije kako že hm Leonardo?" reče po angleško z značilnim britanskim naglasom. Ta njen naglas mi žre živce dobesedno. Jaz sem razumela vsako besedo. Molim le, da Ajax ne razume angleško, ker če jo zdaj ve da imam najverjetneje fanta. Od sramote se čim hitreje poberem z Ajaxa na noge. Rdečica z mojega obraza še vedno ne izgine. Z nesramnim pogledom družini namignem, da naju pustijo za trenutek sama. Po nekaj trenutkih dojamejo moj namig in naju pustijo sama. Ajaxa
primem za konec njegove majice in ga potegnem za sabo. S hitro hojo grem kar se da hitro proti glavnem vhodu ven. Sonce, ki je pričelo sijati izza oblakov me zelo moti.
"Zakaj si me kar naenkrat potegnila stran? Tvoji izgledajo res kul." me prekine s krakajočim glasom.
"Kdaj se bova naslednjič dobila? Kot vidiš jaz sedaj takoj ne morem oditi brez pojasnila staršem. Hočem pa izvesti resnico" odgovorim nazaj.
Ajax nekaj časa samo premišljuje kaj bi naredil nato pa seže z roko v svojo jakno. Na plano potegne neko stvarco. Nekaj časa potrebujem da zaradi lesketavega sonca dojamem kaj drži. Drži nekakšen obesek v obliki trzalice ki je pritjen na vrvico, zato je nekakšna ogrlica. Je nakakšne rumeno zlate barve. Ker vseeno ne vem čemu bi ta ogrlica služila direktno vprašam "Kaj točno je to?"
"Je nekakšne vrste čarovniški talisman. Tega jaz uporabljam, če se izgubim ali pa pride do kakšne težavice in potrebujem nekoga,da me reši iz zagate" konča.
Še vedno mi nekaj ni jasno medtem ko razmišljam.
"Kako pa koga sploh kontaktiraš prek talisma?" rečem, ko se spomnim vprašanja.
"Ubistvu je precej lahko. Talisman samo močno primeš v dlan, ko rabiš pomoč ter v glavi ponavljaš ime čarovnika oz.čarovniškega vajenca. Ponavljaš ga tolikokrat dokler talisman ne zažari v zlati barvi. Ko zažari veš, da pomoč prihaja in bo vse v redu." spet zdrdra povedi. Še vedno me nekaj bega.
"Zakaj bi običajno "poklical" na pomoč čarovnika?" vprašam. Šele sedaj dojamem, da me ubistvu zelo zanima ta dežela Tendonija.
"Uf, no je več razlogov. Pa kar začniva" reče medtem ko se nasloni na zid. Že zdaj vidim, da bo samo o talisamnu ustvaril dolgo, res dolgo zgodbo. "Prvič. Talismani so bili narejni že zelo zelo dolgo nazaj mislim, da v času, ko so na nekem delu zemlje vladali faraoni. Pojma nima kdaj točno nazaj je bilo to, ker sem veliko časa poležaval v šolski klopi, se igral s pisali, ki sem jih kradel sošolcem in se posmehoval učiteljici." Prekinem ga, saj se začnem na ves glas smejati.
"A si resen? Šolo ste imeli haha" Še vedno se ne morem nehati smejati.
"No ja. Saj je bila itak najverjetneje drugačna kakor vaša. Samo malo smo se učili o tej "Zemlji", da smo vedeli vsaj nekaj značilnosti nje. Kar nekaj prebivalcev obišče zemjo na čase, ko se prebudi raziskovalec v njih ali pa kar malo za zabavo. Sedaj imam samo še predmete o čarovništvu pa še to samo na čase, ker sem s pravo šolo, ki jo moramo opraviti vsi čarovniki skoraj vsi končal pred kratkim, zato sem sedaj šele novinec o učenju magije. Šolanje se seveda kar malo razlikuje od moči, ki jo imaš. Ali pa tako rečeno od ljudi, ki niso običajni "ljudje" tako kot na zemlji. Recimo "ljudje", ki imajo hitrejše reflekse, imajo večjo moč,so bolj vzdržljivi opredelimo, kot bojevniki. Ti imajo kar nekaj let trdega urjenja za sabo, da so sposobni varovati deželo pred pošastmi, sovražniki. Kasneje ti bom vse razložil o teh močeh, ker jih je res ogromno in se velikokrat najde še kakšna nova moč. No pa pojdiva spet na začetek. Kje sem končal nazadnje?" me vpraša medtem, ko se on poglobi kaj je že govoril o talismanih.
"Povedal si šele, da so talismani bili izdelani že zelo dolgo nazaj in potem si začel govoriti o vse mogočih zadevah" Sedaj pa Ajax zavije z očmi ko izrečem te besede.
"Aja saj res. Ubistvu jih izdelujemo (na ljudi v tendoniji to mislim ne nanj in ostale) še sedaj na čase, ker zmeraj nastajajo nove "vrste" talismanov. Svet se hitro razvija in spreminja." za trenutek vse potihne, da zaslišim sapico vetra v zraku. Nato pa Ajax spet nadaljuje z vsemi mogočimi podatki " Talisman pomoči. To je ta, ki ti ga bom po razlagi dal. Obstaja tudi talisman ljubezni, ki ga dobi par, ki je uradno "skupaj" vsaj 2 leti. Ta okrepi njuno ljubezen drug do drugega. Bolj sta si iskrena in se poglobita v njuno razmerje. Seveda, če se kasneje razidete nimata več tega talismana. Večina talismanov je bila podeljena ljudstvu, ker večina vpliva na "boljše počutje". Nekatere pa imamo le mi, ki imamo čarovniške moči. Prvotno so drugače nastali le čarovniški talismani, vendar jih je kot sem že prej povedal skozi leta nastalo več še za druge vrste "čarobnih" ljudi. No zdaj pa bom kar prišel k bistvu, ker se verjetno kar malo dolgočasiš ob mojem govorjenju. Pri talismanu pomoči lahko kontaktiraš čarovnike, Iluziniste, saj tudi oni morajo imeti nekaj osnov o čarovništvu ter "Vladarje" ljudje, ki vodijo deželo. Vsi vodje dežele imajo svojo moč prav tako pa so se morali če so želili voditi deželo "prisilno" (ne ravno dobesedno. Temu se tako reče, ko se moraš poleg svoje moči ali pa svoje kakor "osebnosti" kdorkoli si (npr. v tem primeru, če si sirena) naučiti še nekaj osnov nekaterih prevladujočih moči in svojo bolj "potisniti v ozadje"). Za to bedarijo so se najverjetnje odločili, zato da bi lahko pomagali komurkoli katerekoli moči, ki bi potreboval pomoč. Meni osebno bolj pametna ideja bi bila, da bi se voditelji ene moči zanimali za svoj rod kot se vilince (bolj enostavno in znano vile) itd. No več o teh močeh in vseh vrst bitij, ki obstajajo pa ti bom kar razkazal in povedal v Tendoniji, da se boš lahko sama kar bolje predstavlajla vse. Zagotovo je težko sprocesirati toliko veliko podatkov v tako kratkem času." že kar otujeno od dolgega veselega govora zaključi. Jaz brez, da se zavem samo odprem usta, kakor da sem ravnokar videla dinozavra, ki pleše balet. Izvedela  sem kar nekaj epskih dejstev o teh talismanih kar me ne preseneča.
"Na. Tukajle imaš tale talisman pomoči" mi reče in mi ga položi na dlan. Talisman obrnem proti soncu. Šele sedaj dojamem, da je prav lep in ima nekakšne vzorce. Ko pa se obrnem, da se bi mu zahvalila za talisman pa Ajaxa ni več. Za njim spet ostane le vijolična meglica."Resno, že sedaj je moral oditi" zamram in se razgledam naokoli. Ljudje se sprehajajo normalno, kot da se ni pravkar nič čudnega zgodilo. Jaz samo potresem z glavo ter se za sekundo zamislim kaj se je pravkar zgodilo nato pa se odpravim nazaj v notranjost zgradbe.