Njegov dvojček ✔️| Harry Potter Fanfiction

22. poglavje: Oporoka

Tako Rose, kot ravnatelj, sta osuplo pogledala Ministrico.
"Kakšne oporoke?" je nato le vprašal Harry Potter, Rose je bila preveč osupla, da bi sploh kaj vprašala.
Hermiona Granger Weasley je zavzdihnila in pričela s pripovedovanjem.

"Naši ljudje, torej ljudje iz Ministrstva, so zadnjič v nekem gozdu oziroma nekje, našli truplo. Takoj so ga identificirali in jasno je postalo, da je to truplo Rite Brentsell. Takoj smo sklepali, da se je uprla Morfinu in jo je zato ubil."
"Uprla se mu je?" jo je osuplo povprašala Rose in Ministrica je le pokimala. Rose kar ni mogla verjeti, da se je ta grozna ženska uprla Morfinu. Ministrica pa je že nadaljevala.
"Temu seveda nismo pripisali nevem kaj, do danes. Do nas je prišla najbolj nenavadna oporoka, kar smo jih kdaj dobili. Kar preberi si jo." Pergament ji je potisnila v roke.

Jaz, Rita Brentsell,
predajam svojega otroka, Johana Brentsella, katerega oče je mrtev; Rose Grubar. Po vsem, kar se je zgodilo, sem dojela, kako dobra oseba je Rose, čeprav je stara komaj 11 let. Želim, da ji bo kot brat in, da bo pravičen, ter, da se ne bo ukvarjal s črno magijo. Je že mene dosti izučilo. Verjamem, da se bo ob Rose lepo počutil in upam, da bo pazila, da zanj ne izve Morfin. Upam, da se tudi sam boril proti njemu. Da, spreobrnila sem se. Rose, Jonaha boš našla pri moji prijateljici Belli, ki začasno skrbi zanj. Verjamem, da ga boš lepo sprejela k sebi.
Rita Brentsell

Rose je prišla do konca pergamenta in obnemela. Rita Brensell se je spreobrnila in ji zapustila svojega...Otroka?
"Rita Brensell ima otroka?" je naposled le vprašala.
"Vse kaže tako." je odgovorila.
"Ampak....Jaz ne morem kar enega otroka sprejeti k sebi! Kaj bosta rekli mama in Lolly? Ne, ne gre!" je izbruhnila Rose.
"Se mi je zdelo, da boš to rekla." je pokimala. "Ampak kaj naj pa potem z otrokom?"
"Predlagam, da ga gremo najprej sploh poiskati in ga pogledati, potem bomo pa videli!" se je vmešal Harry Potter.
Pokimali sta, tako bo najbolje. Ministrica je dodala:
"Aja, drugače sem našla kje stanuje tale Bella, čisto blizu. Rose, pojdi po svoj plašč in se dobimo zunaj, pred vhodom Bradavičarke."
Rose je pokimala in stekla po hodnikih do dnevne sobe. Tam ni bilo ne duha ne sluha o Kitty, zato je le pograbila plašč in stekla proti mestu, kjer se bodo dobili.

"Pripravljena?" je vprašala Hermiona Granger Weasley.
Samo pokimala je, zadnje čase ni zmogla nič več.
"Tja se bomo udejanili, ti se boš z mano priklopno udejanila."
Čeprav se bo Rose prvič udejanila, je to nekako ni zanimalo. Preveč je bila vznemirjena zaradi takoimenovanega Johana. Ni vedela, kaj se bo zgodilo z njim. Nenazadnje je zdaj njena odgovornost.
Prijela se je Ministrice, ki se je nekako obrnila na hitro, in naenkrat je Rose v popku začutila kavelj, ki jo je vlekel naprej. Kmalu pa je bilo občutka konec, kajti zopet je bila na trdnih tleh. Malce se ji je vrtelo, ona pa se je zazrla v okolico. Pristali so natanko pred neko hišo.

Stopili so prednjo in potrkali.
"Prosim? Kdo ste?" je malce prestrašeno ven pokukala ženska, enake starosti, kot Rita Brentsell.
"Harry Potter, Hermiona Granger Weasley in Rose Grubar. Rita Brentsell nam je v oporoki zapustila Johana in prišli smo ga pogledati." jo je ravnatelj prijazno ogovoril.
Ženska je pokimala in jih spustila naprej. Popeljala jih je v dnevno sobo, kjer so zagledali približno enoletnega fantka, ki se je kobacal po tleh. Bil je nadvse srčkan in Rose ga je takoj obožujoče pogledala. Ko je Johan opazil, da so prišli gostje, jih je najprej s svojimi ogromnimi sovjimi očmi pogledal, nato pa se skobacal naravnost k Rose. Oklenil se je je preko nog, da je ta presenečeno zavzdihnila, nato pa ga počasi prijela v naročje in mu šepnila:
"Veš, Johan, res bi te rada imela, ampak kaj, ko te sigurno ne bom mogla imeti. Pa tako si luštkan!"

Harry Potter je opazoval Rosin obožujoči pogled in se spraševal, kako bi vse skupaj rešil. Nenadoma mu je prišla na misel ideja.
"Hermiona, kaj pa če bi ga midva z Ginny posvojila in bi bil najin otrok, Rose pa bi ga redno obiskovala? Če že ne more biti v Rosini družini, bi lahko bil pri meni. Poglej, kako se je Rose navezala nanj!"
Hermiona Granger Weasley je najprej malce premislila, potem pa pokimala. To bi šlo.
"Ampak, se bo Ginny strinjala?" je še povprašala Ministrica
"Se bo že mogla." je skomignil Harry.

Rose je opazila, da se ravnatelj ter Ministrica nekaj pogovarjata, a je ni zanimalo, kaj. Bila je v svojem svetu, v katerem je bil le še Johan. Harry Potter in Hermiona Granger Weasley, pa sta jo poklicala k sebi. Rose je Johana previdno položila na tla, ob čemer se je on nakremžil, ter odšla k njima.
"Rose, razrešila sva, kje bo Johan," je začel pogovor Harry Potter.
"Kje?" je boječe vprašala. Ni želela, da bi šel Johan v kakšno sirotišnico ali kaj takega.
"Midva z mojo ženo ga bova posvojila."
"Torej bo Lilyjin bratec?" se je začudila.
"Lahko bi rekla tako, ampak ne pozabi, on bo vedno tudi tvoj brat!"
Kako lepa beseda. Brat. Imela bo brata, ki ne bo tako tečen kot Lolly.

Rose je od veselja kar stekla k Johanu, se mu veselo nasmehnila in ga od veselja dvignila v zrak ter se z njim zavrtela po sobi. On se je veselo zahihital, Rose pa mu je šepnila:
"Vedno boš moj bratec, Johan. Moj mali bratec. Samo moj."
Življenje se še nikoli ni zdelo lepše, čeprav je nekje zunaj Morfin in čeprav Ginny Weasley ne ve, da bo posvojila otroka. Kajti imela je bratca, ki je bil navdušen na njo. Imela je BRATA, čisto svojega. Samo njenega in nihče ji ga ne bo vzel. Niti Morfin, niti Lolly, niti nekdo drug. Johan bo za vedno njen mali bratec, četudi ga je šele danes spoznala.
Zazrla se je v Johana, ki se ji je navdušeno smehljal in nekaj čebljal.
To je njen bratec. Samo njen.