Vrtnica sredi morja

Prvi del - Trinajsto poglavje

Naslednja dva tedna je Rose na Jamsovo željo večinoma ostala v njegovi sobi. Marlyn in Mary sta jo
redno obiskovali, James pa je bil večino časa odsoten, saj je bil zaposlen. Bližalo se je zasidranje, zato je moral paziti, da ladja pluje v pravo smer, preračunati koliko hrane morajo nakupiti in zbrati plačo za
svoje mornarje. Rose se je dolgočasila in počutila strašno neuporabno, zato jo je zadolžil za šivanje lukenj na oblačilih mornarjev, da jo je vsaj malo zaposlil. Čas se ji je vlekel v neskončnost do dneva zasidranja.
Okoli poldneva so prispeli do pristanišča. Nekaj mornarjev je navdušeno poskakalo z ladje. Že nekaj tednov niso bili v mestu in kar nekaj jih je takoj zavilo v gostilno. Rosaline jih je gledala s palube, ko sta se ji približali Marlyn in Mary. »Komaj čakam trgovine in tržnice in sprehod po potkah!« je vzkliknila Mary in Rose se je nasmehnila ob pogledu na njen obrazek, ki je žarel od navdušenja. Marlyn jo je pobožala po laseh. »Samo malo počakaj, da se pomešamo v množico. Dokler so tu moški bodo ljudje vedeli, da smo del posadke in nas bodo imeli za barbarke.« je pojasnila. »Torej me ne boste vzele s
sabo po nakupih?« je vprašal Jace, ki se jim je ravno tedaj približal. Zasmejale so se in Rose je opazila,
da je mala Mary še bolj zažarela. »Samo, če se boš lepo obnašal.« je veselo rekla Marlyn. »In ne izgledal
piratsko.« je nagajivo dodala Rose. »Pravi dekle, ki je oblečeno v mojo srajco.« ji ni ostal dolžen. Pomežiknil ji je in zahihitala se je. »Brez skrbi, leseno nogo, papigo in prevezo bom pustil v kabini.« Marlyn ga je premerila od glave do pet. »Tudi pobril bi se lahko in oblekel čisto srajco.« ga je oštela Marlyn in vdan v usodo se je odpravil po stopnicah v svojo kabino. Dekleta so ga počakala na palubi in se smejala. Čez nekaj minut se je vrnil urejen in pod eno roko prijel Rose, drugo pa podal Mary, ki jo je navdušeno sprejela. »Še nekaj si pozabil.« je pripomnila Marlyn in mu z glave odstranila kapitanov
klobuk. »Če greš po trgovinah z nami, ne boš kapitan ampak samo Jace.« Nasmehnil se je in prikimal. »Hmmm… Kaj pa moje obleke?« je vprašala Rose. »Čudno bo, če se sprehajam le v srajci.« je pojasnila
in pokazala na svojo trenutno opravo. James se je zamislil in ji podal svoj jopič. »Nihče ne bo vedel, da spodaj nosiš le srajco.« je rekel in skomignil z rameni. Zahvalila se je in ga sprejela, Marlyn pa ju je preračunljivo opazovala. »Hodili bomo po skritih ulicah.« se je odločila in po deski odkorakala na kopno, sproti pa pograbila paket. Sledila ji je Mary, ki je negotovo stopila na desko. Rada je imela ladjo in kopno, a predel med njima ji ni bil všeč. Bilo je previsoko in strah jo je bilo, da bo padla. James, ki je hodil za njo se je nasmehnil in jo dvignil ter si jo posadil na ramena ter z njo vred odšel dol. Deklica se
je veselo smehljala in pomahala Rosaline, ki je hodila zadnja. Rose se je s kopnega ozrla proti ladji. Bila
je mogočna, ena največjih ladij v pristanišču. Bok ji je krasil napis Jeklena strela, deske pa so bile kljub
konstantni plovbi čiste in izvrstno ohranjene. »Verjamem, da je Jamesova srajca udobna, a vseeno bi
ti rada čim prej našla spodobna oblačila.« jo je nestrpno opomnila Marlyn. »Oprosti, občudovala sem
ladjo.« Opravičujoče se je nasmehnila. »Res je lepa, kajne?« je ponosno in hkrati spoštljivo vprašal James. »Veličastna je.« mu je odgovorila in se še zadnjič ozrla proti njej, preden so zavili za vogal.

Marlyn jih je pripeljala do zadnjega vhoda šiviljske delavnice ter trikrat potrkala na vrata. Odprla jih je
mlajša gospa v lepi poletni obleki in klobuku ter s hladnim pogledom. Premerila je skupinico in obraz
se ji je omehčal, ko je zagledala Marlyn. »Pozdravljena Florence, že dolgo se nisva videli.« jo je Marlyn
nagovorila in Florence jo je veselo objela. »Prav res, večkrat bi me morala obiskati!« je vzkliknila
Florence in s šaljivo jezo pogledala Jamesa. »Večkrat bi se morali zasidrati pri nas, kapitan Jeklene strele!« James se je nasmehnil in Florence je objela tudi njega. »Nazadnje sem vaju videla pred tremi leti! Potegnil si se in ne morem verjeti, da si sedaj kapitan!« Je veselo rekla, nato pa se zresnila. »Res mi je žal za vajinega očeta. Redno spremljam kaj se dogaja na morju in ko sem v krčmi izvedela za njegovo smrt, sem v spomin prižgala svečo.« Marlyn ji je hvaležno pokimala ter se odkašljala. »Danes nismo prišli sem, da bi razpravljali o tem. Pripeljali smo ti stranko.« Rosaline je stopila izza Jamesovegahrbta in pogledala Florence, ta pa je zajela sapo. »Čudovito!« je navdušeno vzkliknila. »Saj izgleda kot model! Malo presuha sicer, če mene vprašaš, a nič za to. Samo mere vzamem in se lotim dela!« Odvihrala je v delavnico, ostali pa so ji počasi sledili. Pokazala je proti omari s korzeti in naročila Marlyn naj vzame pravega, Rose pa zvlekla proti ogledalu. »Mala deklica, pridi sem. Držala mi boš meter.« je naročila Mary, Jamesa pa poslala počakati v salon. Rose je naročila, da sleče Jamesovo srajco, nato pa ji podala kup spodnjega perila. »Poskusili bova oblačila, ki jih je fevdalčeva hči prerasla in jih predelali zate. Nimamo preveč časa, saj se nikoli ne zasidrate za dolgo, mala razvajenka pa vsako izmed mojih mojstrovin obleče le enkrat.« je rahlo razdraženo rekla Florence med merjenjem. »Naredili ti bova tudi tanko obleko, da se na ladji ne skuhaš!« je dodala čez nekaj časa in stekla v sosednjo sobo. Slišalo se
je le še šelestenje blaga ter ropotanje šivalnega stroja. Marlyn se je približala Rose in položila roko na
njeno ramo. »Ne skrbi, Florence je hitra in učinkovita. Šiva že od malih nog in posel obvlada.« ji je rekla
in Rose je le pokimala. »Te obleke so tako lepe.« je zašepetala Mary, ki je v kotu našla škatlo z že dokončanimi izdelki. »Najlepša hvala.« se je oglasila Florence, ki je ravnokar vstopila. »Poskusi tole.« je naročila Rose in ji v roke potisnila obleko. Rosaline se je zahvalila in se oblekla ter pogledala v ogledalo. Ostala je brez besed. Obleka je bila barve morja in nagubano blago je dajalo iluzijo valov, segala pa je do tal. Ovratnik je bil okrašen s ponaredki biserov iz školjk, životec pa je bil svetlo moder, v barvi neba. »Uau…« je dahnil Jace, ki ga je Mary pripeljala pogledat obleko. Rose je rahlo zardela, ko je v ogledalu opazila njegov občudujoč pogled. »Tudi meni je tale ena najlepših. Zavrti se.« je naročila Florence in ubogala jo je. »Poglej, zdi se kot, da bi valovila!« je vzkliknila Mary in navdušeno plosknila. »Tokrat si prekosila samo sebe.« je Marlyn pohvalila prijateljico, ta pa se je le nasmehnila in spet odšla v sosednjo sobo. James je stopil proti Rose, ki se je še zmeraj gledala v ogledalu. »Zaplešita! Rada bi videla valove!« je navdušeno prosila Mary in oba sta se zasmejala. »Smem?« James je Rose ponudil roko in veselo jo je sprejela, Marlyn pa je v gramofon vstavila ploščo. Zavrtela sta se, Mary pa ju je očarana opazovala. Rose je zelo uživala. Večkrat se je že pretihotapila na kakšen ples, toda nikoli ni nosila tako lepe obleke in James je bil izvrsten soplesalec. Zaprla je oči in zdelo se ji je, da pleše sredi razkošne dvorane v velikanski palači. Ko se je pesem končala sta se ustavila in Mary, Marlyn in Florence
so jima veselo ploskale. »Bravisimo!« je vzkliknila Florence in ji podala novo obleko, Jamesa pa spet
poslala v sosednjo sobo. Trenutek pozneje se je vrnil. »Zunaj patrolira straža. Videli me bodo skozi
izložbeno okno.« je pojasnil, saj ga je Florence grdo pogledala. »Torej bomo postavili špansko steno. Ne moreš vstopiti, ko je dekle ne primero oblečeno!« Rose in James sta se spogledala. »Glede na to, da sem po ladji hodila oblečena le v njegovo srajco, ni tako narobe, če me vidi v korzetu in spodnjem krilu.« je mirno rekla. Florence je zavila z očmi. »Torej naj se vsaj obrne stran, da si preoblečeš pod krilo. Za naslednjo obleko boš potrebovala krajše.« se je odločila. James je pokimal in se obrnil, Rose pa se je preoblekla. Naslednja obleka je bila čisto v piratskem slogu. Životec je bil temno moder, prepleten z zlatimi nitkami, ki so se vile kakor stebla ovijalke. Rokavi so bili beli in kratki, napihnjeni v
balonček, ramena pa so bila odprta. Krilo je bilo prav tako temno modro in je segalo malo nad kolena ter bilo podloženo z belim blagom. Tudi ta je bila čudovita. »Preden spet vzdihujete naj poskusi še zadnjo. Tista je bolj preprosta in iz dveh delov.« je odločila Florence in se zadovoljno muzala ob pogledu na Rose in Jamesa, ki jo je opazoval. Rose se je spet preoblekla in tudi tokrat ni bila razočarana. Zgoraj
je nosila preprosto belo srajco, spodaj pa zeleno krilo. Od životca pa do roba krila se je spuščal vzorec vijoličnih koral, med krilom in srajco pa ji je Florence zavezala rumen pas. »Je sploh katera obleka, ki jo narediš preprosta?« je vprašala Marlyn in Florence se je skromno nasmehnila. »Imam eno preprosto, toda bila bi neprimerna za sprehod po mestu.« Pobrskala je po omari in Rose podala nekaj kar je zgledalo kot le majhen kos blaga. »Nosi se brez pod krila.« Rose je pokimala in se oblekla. Ta je bila res preprosta, a za Rose je bila kot ulita. Bela barva blaga je bila kontrast njeni temni polti, segala pa je do
kolen. Na vrhu se je tesno oprijemala telesa, od pasu navzdol pa je blago nežno padalo. Zgornji del so krasile bele, skoraj neopazne vitice, v pasu pa se je zavezala s tankim belim trakcem. V njej se je Rose počutila lahkotno in svobodno, saj je nista stiskala pod krilo in steznik. »Moj bog! Tole moraš imeti! Tu je ne bi mogla prodati, za na ladjo pa je super. Tudi nobene predelave ne potrebuje, kot bi bila ustvarjena posebej zate.« je navdušeno rekla Florence. Rose se je nasmehnila in se opazovala v
ogledalu. »Vse tvoje obleke so prečudovite in super, a ne morem si jih privoščiti.« je žalostno rekla.
James je zmajal z glavo. »Neumnost, si del posadke in imeti moraš nekaj oblek.« jo je zavrnil. »Daj no daj, prijateljem pa res ne bom zaračunala!« je vzkliknila Florence. »Že tako me premalokrat obiščete.«
James je želel ugovarjati, a Marlyn ga je prehitela. Florence je podala paket, ki ga je vzela z ladje. »Po tolikšnem času te obiščem pa misliš, da ti nisem ničesar prinesla?« Florence je z zanimanjem pogledala paket in ga odprla. Notri je bilo polno prečudovitega blaga in okraskov ter morskih školjk. »Čudovito!« je dahnila in jo objela. »Blago iz vseh koncev in krajev! To bo novi hit!« Marlyn se je veselo zasmejala. »Dokler ustvarjaš take mojstrovine, potrebuješ le najboljšo robo.« je rekla. »Počasi bomo morali dalje. Obiskati nameravamo še čevljarja.« ju je zmotil James. Florence je pokimala in obleke pospravila v platneno vrečo, ki jo je sešila sama. »Čim prej me morate spet obiskati, redno bom spremljala novice o vas.« jim je naročila in zagotovila. Poslavljali so se na dolgo in široko, ta čas pa se je Rose preoblekla v srajco in krilo, primerno za sprehod po mestu.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hejla! Hvala vsem, ki spremljate zgodbo Rose in Jacea. Kaj mislite, da se bo zgodilo v nadaljevanju? Kakšna se vam zdi zgodba?
Sporočite mi v komentarjih :D Hvaležna sem vsake vaše opombe in vota, "next" pa ni potrebno pisat ker nadaljujem tako ali tako haha
❤
Snapchat: Pandaaddict99