Nova resnica

3. POGLAVJE

Lea je bila močno presenečena, ko je ugotovila v kakšni stavbi se pravzaprav nahaja. Soba v kateri je bila zvezana je bila pusta in prazna, vendar v treenutku ko je stopila na hodnik, je ugotovila da se nahaja v zelo moderni ustanovi. Po hodniku je hodilo mnogo ljudi. Vsi so bili uradno oblečeni in mnogi so s seboj nosili črne ali rjave aktovke. Bilo je veliko manjših pisarn in celo dvigalo. Torej je stavba imela več nadstropij. Lea se je za hip uprašala v katerem izmed njih se nahaja ona.
Thomas je hodil pred njo. Njegova drža je bila vzravnana. Druge dva moška sta hodila za Leo, kar je dekle delalo še bolj nervozno.  Še vedno ni razumela kaj se dogaja. Porajala so se ji vprašanja. Ali je res mogoče, da je ta moški pred njo njen oče ? Ni razumela, zakaj potem takem ni prišel na vrata njene domače hiše in ji vse razložil, kot normalen človek ?
Ustavili so se pred velikimi rjavimi vrati. Thomas jih je odprl in vstopil, Lea pa mu je hitro sledila. Prostor je bil prostorn. Vseboval je pisalniško mizo, na kateri so ležali papirji in pisala. Pred mizo sta bila dva črna sedeža in nasproti mize, je stala velika omara.
«Sedi.» je spregovoril Thomas in pokazal na enega izmed črnih stolov.
Lea ga je pogledala in se usedla. On se je usedel nasproti nje. Pomignil je spremljevalcema naj odideta. Spogledala sta se in zapustila prostor. Zatem je svojo pozornost preusmeril na prestrašeno Leo.
«Torej. Vse kar boš izvedela te bo močno pretreslo. Vedeti moraš, da se prej nisem šalil...Res sem tvoj oče. Najverjetneje te zanima kako si se znašla v rokah Carla in Mary.»
Lea ga je le gledala. Ni si upala govoriti. Ni mogla govoriti.
«Odgovor na to je zelo preprost. Tvoja mama te je pustila pred njujnim pragom, ko si bila stara okoli 6 mesecev. Nevem kje je našla njiju, vendar izbira je bila zagotovo odlična.»
Lea ga je prekinila.
«Če ste vi moj oče, kdo je potem moja mama ? In zakaj ste me dali ugrabit, ter me zvezali in udarili ?»
«Udarec se ne bi smel zgoditi. Moški, ki ga je povzročil je že bil kaznovan.»
Lea si ni niti upala predstavljati kako je bil kaznovan.
«Kdo je tvoja mama, pa je veliko težja zgodba...Ime ji je Sybil Sierra. Spoznal sem jo pred mnogimi leti. V trenutku me je očarala. Vendar bila je ena težava. Jaz sem bil vladni agent, ona pa prestopnica...»
«Prestopnica ?!»
Thomas se je zagledal predse. V očeh je bila vidna stara bolečina, ki je ob pripovedovanju zgodbe privrela na plan.
«Da. Tvoja mama je bila del kartela na Kubi. Bila je sestra vodje kartela. Njen brat Orlando Sierra, je eden izmed največjih prodajalcev droge na Kubi. Tvoja mama je bila del njegovega kartela, skupaj z njujno sestro Lio.»
Lea je komaj sledila zgodbi, ne da bi omedlela. Njena mama je bila kriminalka ? Sorodnike ima na Kubi ??? Njeno popolno življenje je bila laž.
«Kje je moja mama sedaj ?»
«Ko sem jo spoznal nisem vedel kdo je. Tudi zate nism vedel. Moja služba mi ni dopuščevala ljubezni. Zato me je organizacija premestila. Tvoja mama je bila v tistem času noseča. Bila je srečna, vsaj tako sem slišal. Prišlo je do težav v kartelu, ko je Sybilina mama nanjo prepisala veliko površino zemlje. Vsi so predvidevali, da jo bo dala Orlandu. Iz jeze je Orlando ubil tvojo mamo, njej pa je še prej uspelo rešiti tebe, ki si inela v tem času okrog šest mesecev. Pustila te je na pragu hotela, pred katerim sta te našla Mary in Carl, ter te odpeljala v okrozje New Yorka.»
Lea je ves čas pozorno poslusala. Vsak stavek je bil bolj nor od prejšnega. Vendar nekaj v njej ji je govorilo, da Thomas govori resnico.
«Zakaj zemlje ni dobil Orlando ?», je z zanimanjem vprašala.
«Zemlja je na zelo odročnem delu Kube. Orlando bi na njej imel namene posadit več hektarov kokaina. Če bi mu to uspelo bi postal nepremagljiv. Njegovi posli bi se razširili. Mama tega ni hotela, zato je prepisala vso zemljo na Sybil.»
«Kaj ima to z mano ? Govorite mi o neki mamo, ki je nisem poznala in o zgodovini moje prave družine, ki je prau nora!!»
«Ti si najpomembnejši del te zgodbe. Tvoja mama je vedela, da se je bo Orlando poskusil znebit, za to je vse imetje prepisala na nekoga drugega...Nate. Ti si lastnica vse te zemlje.»
Lea ni mogla verjeti svojim ušesom. Še včeraj ni imela premoženja, danes pa ima več hektarov zemlje na Kubi.
« Jaz ??? Ampak, saj imam komaj 17 let. To je noro...In še vedno nevem kaj hočete.»
«Edino potrdilo, da si res lastnica je tvoja mama shranila v škatlo, ki jo je nekam zakopala. Kam, pa je povedala le eni osebi. Svoji sestri Lii. Sedaj pa potrebujemo tebe, da najdeš dokument in predaš vso zemljo državi. Tako Orlando do nje ne bo imel več dostopa. Še prej pa moraš na Kubi najti Lio.»
Bilo je ogromno podatkov, Lein um pa se je ustvil le na enem.
«Odpotujem naj na Kubo?! Kaj pa moje življenje tu ?»
«Vsi mislijo da si ugrabljena. Na Kubi te bomo najprej dodobra izurili, saj boš na svoji misiji lahko naletela na ovire. Postala boš agentka. Po končani misiji, pa boš lahko ostala pri nas kot agentka ali pa se vrnila v svoje življenje.»
«In če ne sprejmem ?»
«Nikogar izmed vodstva ne zanima tvoje mnenje. Če se upiraš, ostaneš v tisti temni sobi dokler se ne premisliš»
Bil je njen oče, vendar je z njo govoril hladno, kot da mu je vseeno kaj se zgodi z njo.
«Kako naj postanem super agentka ?  Nič ne vem o vašem delu. »
«Se boš pa naučila. Sedaj vidiš zakaj smo te morali ugrabit ? Tako vsi mislijo da si ugrabljena. Medtem časom boš končala misijo in se vrnila...Ali ostala.»
Vrnila! To si je zabičala v tem trenutku. Glede na situacijo, očitno nima izbire...
«Sprejmem»
Thomas se je nasmehnil in jo gledal v oči. Bile so podobne njenim.
«Jutri ob 6:00 letiš na Kubo.»