Nova resnica

15. POGLAVJE

Služkinja jih je peljala skozi vrata v ogromno avlo. Na sredini so se vile stopnice, katerih ograja je bila pozlačena. Hiša je bila neverjetno lepo opremljena in do podrobnosti dodelana. John in Lea sta le nemo opazovala, medtem ko je Santiago samozavestno stopal za služabnico. Ustavili so se pred stopniščem.
Na njem se je kmalu pojavila ženska podoba. Oblečena je bila v črno oprijeto obleko, ki se je njenemu vitkemu telesu zelo prilegalo. Dolgi črni lasje so ji padali po ramenih. Izžarevala je odločnost in skrivnostnost. Elegantno in premišljeno je stopala, ter zamišljeno opazovala osebe pred sabo.
Lea si ni mogla pomagati, da ne bi opazila rahle podobnosti med njo in Lio. Obe sta imeli enak odtenek kože in enako barvo oči.  Santiago je pristopil k Lii, ko je ta stopila z zadnje stopnice.
»Dolgo sem vaju čakala. Vidim da sta prišla z okrepitvami.«, je dejala in pogledala Johna. Santiago se je medtem postavil za njeno ramo in mirno stal. Tudi, ko je govorila je molčal. Glede na njegovo naravo, je Leo to presenečalo.
»To je agent John Arly.«, je pojasnila Lea.
Lia je mrko pogledala, »V moji hiši agenti nimajo vstopa.«
»John bo ostal. On je moje spremstvo in kot vem, se zelo zanimate zame.«, ji je odgovorila Lea.
Lia se je nasmehnila.
»Maria pospremi gospoda na vrt. Santiago pojdi z njima, jaz se moram na samem pogovoriti z Leo.«
Služkinja in fanta so odšli iz prostora. Lia je nakazala Lei naj sede. Poleg stopnišča je bil manjši prostor z majhno leseno mizico, dvosedom in še enim oblazinjenim stolom. Lea je sedla na dvosed, Lia pa se je usedla nasproti nje.
Nemo jo je opazovala.
»Takšna si kot tvoja mama.«, je dejala.
»Dvomim.«, je tihoma odgovorila Lea.
»Zakaj dvomiš ?«, je rekla Lia in prekrižala nogi.
»Moja mama je bila del kartela. Bila je zločinka, ki je spravila sebe in mene v smrtno nevarnost, torej ne nisem kot moja mama.«, gledala jo je naravnost v oči.
»Tvoja mama je bila del kartela, ker je bila to njena dolžnost. Prav tako kot je moja. Ti se tega ne spomniš, vendar tebe je oboževala. Prepevala ti je pesmi in ti govorila uspavanke. Bila si njen cel Svet. «
»Zakaj me potem ni obdržala blizu ? Zakaj me je dala stran ?  Ali pa pobegnila z mano ?«
»S Kube ne pobegneš. Ne glede na vse je to naš rojstni kraj. Nasa dediščina in kultura. Zato sva z Sybil tudi želeli zgraditi center za otroke, da bi imeli tukaj prihodnost.«, govorila je z ognjem v očeh, ki je Leo rahlo ganil. Občutila je kanček žalosti in bolečine, saj je to njen rojstni kraj, pa vendar ga ne pozna. Nikoli ni bila del tega Sveta.
»Nisem tukaj, da bi govoričila z vami o vsem tem. Želim le dokument, ki ga imate vi.«, je pogumno dejala.
»Ne dam ti dokumenta. Jutri sem organizirala sestanek s Orlandom in notarjem. Moj brat je na srečo privolil. Zato boš ti jutri prepisala posest name, do takrat pa dokumenta ne boš videla. Nesmem tvegati, da ga predaš svojim kolegom agentom. «, je mirno odgovorila Lia.
»Dogovorjeno.«, je rekla Lea. Želela je le končati vse skupaj. Imela je dovolj govoričenja o popolnosti in njeni družini. Imela je dovolj tega, da je agentka. Želela je le pozabiti na vse. Spomnila se je mož od prej, ki jih je ustrelila in po telesu jo je zmrazilo.
»Prenočiš lahko v sobi za goste. Prav tako gospod John. Seveda ločeno.«, je še dodala Lia. »Maria vam bo pokazala sobe. Sedaj pa dovoli. Urediti moram še nekaj podrobnosti.«
»Vredu.«, je na kratko dejala Lea in vstala. Lia se je že obrnila, ko je nenadoma spremenila smer in odšla k leseni omari. Ven je potegnila debel rjav album.
»Preden pozabim...Tvoja mama bi želela, da imaš ta album.«, po teh besedah je Lia odkorakala po hodniku. Lea je le še slišala, kako je Marii nekaj naročila.
Usedla se je nazaj in odprla album. Videla je sliko Lie in ženske, ki ji je bila zelo podobna, le malo starejša. Bila je slika njenr mame. Lei se je naenkrat zdela tako lepa in solze so ji stopile v oči. Obrnila je list, ter zagledala sliko iste ženske, kako poljublja majhnega otroka na čelo. Pod sliko je pisalo, Alma. Lea je s prsti pogladila sliko in po licu ji je spolzela solza.

Santiago se je naslanjal na zunanjo stran zidu, ki je obdajalo hišo. Rad je stal zunaj, ko se je že zmračilo. Zdelo se mu je, da takrat vse dobi nek drugačen ritem. V mislih se mu je vrtela le ena sama podoba, ki ga ni želela zapustiti že dva dni. Lea. Bila je lepa, pametna in zabavna. Ni si mogel prestavljati kako bo, ko bo vsega konec in bo tudi Lea odšla.
»Mislila sem, da si pri Johnu.«, je spregovoril glas.
Santiago je obrnil pogled in zagledal Leo, ki se je prislonila k njemu na zid.
»Lepo te prosim. Kdo bo pa poslušal Johnovo konstantno nerganje ?«,je rekel in se nasmehnil. Nasmešek mu je vrnila. Bil je edini, ki jo je v teh dneh lagko zares nasmejal.
»Kaj počneš tukaj ?«, jo je vprašal.
»Rabila sem čas in mir za premislek. Lia mi je dala album slik od mame in malo težko mi je, ko jih gledam.«, mu je odgovorila
»To je razumljivo. Lea, bila je tvoja mama. Ne glede na vse.«
»Saj vem, pa kljub temu. Nemorem jo videti kot svojo mamo. Del mene jo sovraži.«, je rekla in gledala predse.
»Globoko v sebi nemisliš tega. Samo strah te je. Slišal sem za dogovor z Orlandom jutri.«
»Ja. Strah me je tega, da bom gledala razlog zaradi cesar sem tu v oci.«, je rekla in glas se ji je ze ob misli na tp tresel.
»No, ne skrbi. Veš zakaj ?«
»Zakaj ?«, je vprasala.
Obrnil se je in jo ukleščil med sebe in zid.
»Ker bom jaz vedno ob tebi.«, je dejal in jo gledal v oči. Njegove temne oči so Leo popolnoma zaslepile. Počasi se je približal z usti, ko ga je ustavila.
» Ne, rekla sva da se ne bo ponovilo.«, je dejala in odmaknila pogled.
»Vem...Ampak Lea jaz sem nor nate. Ob tebi zgubim nadzor.«, ji je rekel in jo prijel za brado, tako da ga je zopet pogledala v oči.
» To je napaka.«, je rekla, ne da bi umaknila pogled.
»Potem si pa dovoli narest napako...«, ji je odgovoril, ter jo privil k sebi. Nežno jo je poljubljal. Čutila je, da se ji kolena šibijo in da izgublja nadzor. Želela je da bi ta poljub večno trajal.
Santiago se je umaknil, jo pogledal in se nasmehnil. Nasmehnila se mu je nazaj.
»Lahko noč.«, je rekla, se izmuznila ter odšla. Gledal je za njo in imel občutek da lebdi. Želel si je biti z njo za vedno. Zamišljeno se je odpravil nazaj proti hiši, ko je začutil močno bolečino, ki je presekala celotno njegovo telo. Omahnil je na tla. Nad njim je stala moška postava s palico v roki. Pristopila sta še dva moška, ter ga pobrala s tal, ter stlačila v prtljažnik.
Avto se je neopazno odpeljal v temno noč.