Nova resnica

16. POGLAVJE

Lei se je zdelo, da se je jutro prikazalo še prezgodaj. Pomela si je oči, medtem ko je sedela na ogromni postelji, sredi velike sobe. Danes se bo njena zgodba zaključila. Vrnila se bo domov k mami in očetu, ter svojim prijateljem. Kljub vsemu olajšanju, ki ga je čutila, pa je bil prisotn tudi rahel občutek žalosti. Spomnila se je prejšnega večera s Santiagom in srce se ji je ogrelo. Hotela je zanikati kar čuti, vendar je prišla do meje kjer tega ne more. Ljubi ga bolj kot si je lahko predstavljala. Močno jo je bolelo, da ga nikoli ne bo več videla. Bila sta iz drugačnih svetov.
Vstala je, ter odšla v kopalnico. Lase si je spela v tesen čop in odšla v spodnje nadstropje. Lia je sedela za mizo in srkala kavo iz pozlwčene skodelice. Zraven nje je sedel John, ki je zamišljeno drezal v hrano na krožniku, ki je ni imel namena pojesti. Nasproti Lie je sedel starejši mož. Bil je brez las, vendar še vedno v odlični formi. Imel je okoli 45 let.
»Lea to je Federico.«, je spregovorila Lia.
Moški ji je prijazno pokimal. Lea mu je nasmešek tudi vrnila.  Prisedla je k mizi in opazovala ljudi za njo. Opazila je, da Santiaga ni.
»Santiaga ni bilo na zajtrk ?«, je vprašala Lea.
»Ne, nisem ga videla že od sinoči.«, ji je hitro odgovorila Lia in naredila še en požirek kave.
Leo je presenetilo kako močna je kava, kot da ne bi uporabljali sladkorja. Sama je kavo najraje pila z mlekom, ki pa ga na mizi ni bilo. Potrto je vzela kos kruha in si namazala nanj marelično marmelado. Njen tek ni bil ravno najboljši, saj je bila zaradi prihajajočega srečanja zelo živčna, pa kljub temu je pojedla tri kose kruha.
»Po zajtrku takoj odidemo. Nočemo, da nas notar čaka.«, je povedala Lia.
Po zajtrku se je odšla preobleči. Oblekla je črno oprijeto majico s tankimi naramnicami, ter črne oprijete hlače. Videti je bila kot prava Lara Croft.  Ogledala se je v ogledalu in pomislila kako se je spremenila v teh nekaj mesecih. Še nikoli ni nosila temnih oblačil, sedaj pa so postsli njena stalnica. Včasih so bile, njena največja skrb, domače naloge in testi, sedaj pa ima veliko večje skrbi. Pred očmi se jim je prikazala slika tistih mož, ki jih je ustrelila pri cesti. Spreletel jo je srh. Spomnila se je vonja po smodniku in krvi, ki se je prelivala.
Iz zamišljenosti jo je prebudilo trkanje na vrata. Obrnila je pogled proti njim, »Naprej.«
Vstopil je John in se ji nasmehnil.
»Vau. Ne glede na okoliščine, si zares seksi.«, je rekel.
Nasmejano ga je pogledala.
»Nehaj !«
» Ja ja. Si nervozna ?«, jo je vprašal in zresnil obraz.
»Zelo. Strah me je tega, kar me čaka.«, mu je odgovorila.
»No, nesmeš prepisati dokumenta na Lio. Napisati moraš, da vse predajaš državi oz. nam.«, je odločno rekel in ji stopil za hrbet.
»Kaj boste naredili s to zemljo ?«, je vprašala.
»Nanjo bomo premestili svoj center.«je odgovoril in gledal v ogledalo.
»Ampak otroci potebujejo učni center bolj kot vi še en center.«, mu je dejala in se obrnila. Bila sta si tako blizu.
»Jaz izvršujem ukaze. Pa tudi otroci iz teh krajev, nimajo prihodnosti. Tvoja naloga je, da ubogaš ukaze in lahko se boš vrnila domov. Tako kot smo načrtovali.
»Saj vem...«, je rekla in pogledala v tla. Komaj je čakala, da se vrne v Svet, ki ga pozna.
»Pa boš res šla nazaj ?«, je vprašal in jo pogledal v oči. Še vedno sta si bila zelo blizu.
»Tam je moj dom in vse kar poznam. Tukaj pa so le spomini na mamo, ki je nisem poznala. Moj oče je pa tako ali tako popolnoma odtujen od mene.«, je rekla in ga tudi ona gledala v oči. Te prelepe globoke modre oči.
»Kaj pa jaz ? Ti jaz nič ne pomenim ?«
»Ti si moj prijatelj. Naučil si me vsega kar vem. Pomagal si mi in me razumel. Zato ti bom vedno hvaležna.«, govorila je iz vsega srca. Bil je ob njej, ko nihče drug ni bil. Pomagal ji je in jo razumel.
»Me res vidiš kot prijatelja ? Lea ti si meni veliko več. Zaljubil sem se vate, ko sem te prvič videl teči na poligonu. Tvoj pogum in moč sta me navdihnila in edina szvar, ki se je zdaj zavedam bolj kot vsega, je dejstvo da te ljubim.«, v očeh se mu je zasvetlikalo in Lea je ostala brez sape. Približal je svoje ustnice k njenim in vedela je kaj sledi. Takrat se je spomnila obeh poljubov s Santiagom in njegovih trdnih rok, ki so jo držale v svojem objemu in njegovih sladkih ustnic, ki so jo popeljale v nebesa. Ni mogla poljubiti nikogar drugega.
Ustavila je Johna.
»Oprosti, ampak nemorem. Nemorem te poljubiti ali ti vračati čustev.«, pogled je obrnila v tla.
Nasmehnil se je, »Del mene je to vedel. Ljubiš Santiaga in on tebe. Videl sem kako te gleda in kako ti gledaš njega. Bodi le pazljiva, nekdo ki nikoli ni ljubil, se težko nauči.«
Spustil jo je iz objema, ter odšel iz sobe. Strmela je za njem. Srce ji je divje utripalo in edino kar si je zares želela je bilo, da bi bil Santiago tu.

Močna bolečina. Izvirala je iz glave. Santiago je ležal zvezan na mrzlih tleh. Trudil se je premakniti ali vstati, vendar je bilo vse zamanj.
Slišal je, da so se vrata odprla. V prostor je vstopilo več mož.
»Poglej, poglej. Liin zvesti pes je sedaj v naših rokah.«, je spregovoril globok moški glas.
»Z njim lahko počnete karkoli želite, ostati pa mora živ in pri zavesti. Danes ga bomo potrebovali na pogajanju.«, je še dodal moški v španščini  in se glasno zasmejal, zatem pa zapustil prostor.
Santiago bi glas prepoznal povspd. Bil je Orlando in že ob prvi besedi je Santiago zadregetal.
Eden izmed moških ga je.močno brcnil v obraz, kar ga je močno pretreslo. Čutil je kapljanje krvi na večih mestih, ter se le s hudim trudom obdržal pri zavesti. Moški so smejali in nadaljevali z mučenjem.
Santiago je v mislih molil, da bi bilo z njim in Leo vse vredu.