Nova resnica

4. POGLAVJE

Megla. Trda megla, je bilo vse kar se je videlo izza okna letala. Kdo ve kako visoko so že leteli.
Lea je zamišljeno strmela skozi okno. Včerajšni dan je bil zanjo zelo naporen, danes pa se odpravlja na Kubo. Organizacija ji je dala dobro sobo, vendar to pri njenem spancu ni pomagalo. Celo noč se je premetavala in razmišljala o svoji misiji. Potuje deleč stran od vsega, kar pozna in vsega kar ima rada. Želela je sporočiti prijateljem da je vredu, pa so ji odvzeli telefon.
»Si dobro ?«, Thomas je prisedel.
Bil je njej oče, hkrati pa tudi tujec. Realnost ji je povzročala mnogo težav.
»Ne. Letim nekam deleč stran in nimam pojma kaj bo z mano. Torj ne nisem dobro.«
Morda bi lahko zvenela bolj prijazno, vendar ta moški trdi, da je njen oče. Dal jo je ugrabiti in jo prisilil, da postane agentka, ter reši misijo na Kubi. Torej ima pravico biti zadirčna.
»Vem da se je težko sprijazniti z vsem tem. Vendar moraš razumeti kako pomembno je vse to. Če Orlando dobi zemljo, je s tem odprta največja pridelava kokaina na planetu.«
»Zakaj si zemlje ne vzeme že zdaj, saj je vodja kartela. Mislila sm da tej tipi zmorejo vse.«
Ni si predstavljala kako Orlando in njegov kartel izgledajo. Pred časom je videla dokumentarec, o kartelih na Kubi. Videno ji je bilo grozno, skoraj nerealno. Sedaj pa sama putuje točno v jedro vsega tega.
»Spoštovati mora kodeks nasledstva. Ne glede na vse imajo tudi karteli svoja pravila. Kodeks nasledstva je resena zadeva. Vsak otrok mora spoštovati željo svojih staršev, ter z zemljo narediti kakor oni hočejo. Mama od Orlanda je jasno povedala, da če dokument in njena hči izgineta, zemljo dobi on. Orlando mora to spoštovati, zato mu je tudi tako pomembno da dokument izgine.«
»In če ne najdem Lie, in če Orlando najde mene ?«
»Nebom ti lagal, če te Orlando najde lahko postane grdo. Zato te tudi moramo izuriti.«
Glava jo je močno bolela. Ni si mogla predstavljati, da bi se pretepala in borila. Pred kratkim je gledala sedmi del Hitrih in drznih, ni možno da se ona tepe kot Letty v filmu.
»Malo se še spočij. Ko prispemo te obvestim.«, je še rekel Thomas in odšel v sprednji del letala.
Lea se je zopet zastrmela skozi okno in po nekaj minutah le zaprla oči.
Let je minil dokaj hitro. Na pristajališču so jih pričakali agenti. Vsi so vozili črne oklepnike. Thomas in Lea sta se usedla v prvega in se odpeljala. Vožnja v avtu je bila tiha. 
Prispeli so pred ogromno stavbo. Postavljena je bila na osamljenem kraju, le v daljavi so se videle druge hiše in naselja. Sledila je Thomasu po hodnikih. Vstopila sta v dvigalo in se odpeljala v najvišje nadstropje.
Ko so se vrata dvigala odprla, Lea ni mogla verjeti svojim očem. Povsod so bili računalniki in najnovejša tehnologija. Okoli so hodili agenti oblečeni v uradne črne obleke, nekateri pa so imeli neprebojne jopiče in za pasom jim je bila pritrjena pištola.
»Agentka Johnson !«, je zaklical Thomas in stopil proti lepo urejeni ženski. Imela je dolge rjave lase, spete v strogo figo. Oblečena je bila v črno krilo in belo bluzo.
»Predstavljam ti svojo hči Leo. Lea to je agentka Louise Johnson.«, je nadaljeval Thomas.
»Pozdravljena Lea. Zelo smo veseli, da se nisi upirala našim željam. Te je Thomas seznanil z vsem?«, njen pogled in celo nasmeh sta bila stroga in uradna.
»Da. Vse vem.«, glas se ji je tresel in čutila je kako se ji roke potijo.
»Odlično. Za misijo sem zadolžena jaz, zato se o vseh novostih takoj poroča meni. Jasno«
»Jasno.«
»Dobro. Torej bomo takoj začeli z treningom.  John pridi sem !«
Odlično torej ni še spoznala vseh ljudi.
K agentki Johnson je pristopil mlajši moški. Imel je okoli 19 let. Oblečen je bil v črne hlače in črno oprijeto majico, ki je kazala ves njegov popoln telo. Imel je popolno moško postavo, o kateri lahko najstniki z njene šole , le sanjajo. Obraz pa je bil aangelski. Lepi blond lasje in svetla polt, ter modre oči.
»Želite agentka ?!«
Stal je vzravnano in pogledal Leo. Ta je ob njegovem pogledu rahlo zardela.
»To je Lea. Dekle o katerem smo govorili....Ti boš zadolžen za njen trening. Želim da jo naučiš vse, kar mora agent znati in vedeti. Jasno ?«
Lei je zmanjkovalo sape. On jo bo uril  ??!!
»Jasno agentka.«
Zopet je pogledal Leo. Nasmeha sicer ni bila deležna, kar je bilo še dobro, saj bi zardela kot paradižnik.
»No tako. Sedaj pa Thomas pospremi Leo v njeno sobo. Jutri začneš trening, zato moraš biti spočita. To bi bilo vse.«
Po teh besedah, sta oba z Johnom zapustila njujno bližino. Agentka je stroga in hladna. Lea se je spraševala ali so vsi agenti takšni.
Thomas jo je pospremil do lepo urejene sobe.
»Spočij se. Jutri je pomemben dan zate. Ne skrbi, John je eden izmed naših najboljših mladih agentov.«
Zaprl je vrata in odšel.
Lea je legla na posteljo in strmela v strop. Spomnila se je mame in očeta. Želela si je, da bi lahko slišala glasove svojih prijateljev in sedela doma pred računalnikom. Hotela je zaspati v domači postelji. Vsa tesnoba, ki jo je čutila skozi dan je privrela na plan. Hlipala je in si brisala solze. Pevrnila se na bok in se zvila v klopčič.
Po nekaj minutah, je zopet padla v globok spanec...