Pekel laži

Smile :)

»Wow, umiri se…. No, am… se spomniš pred prejšnjega tedna. Ko si mi v torek po treningu napisala SMS sporočilo?« Pokimala sem.
»No, med tvojim treningom hip-hopa me je klicala tvoja mami in mi povedala, da je gospo J kap.« »Pred dvema tednoma?« sem zamomljala. »Od takrat te ni bilo v šolo. Od takrat te nisem vedela. Vse do danes. Zakaj?« sem rekla glasneje. Premišljeval je. Nato pa končno odgovoril.

»Imel sem jo zelo rad in ti to dobro veš. Ko sem izvedel, me je potolklo. Mami mi je pustila biti doma. Cele dneve sem preležal v postelji. Telefon sem pa vrgel stran, takoj ko mi je tvoja mami povedala, da je mrtva. Vrgel sem ga ob tla. Priletel je na cesto in povozil ga je avto. Vzel sem ostanke in šel takoj domov, zato se nisem mogel javljati na tvoje klice. Ko sem bil bolje sem klical tvojo mami ker sem te želel videti. Tako sem se malo kasneje preden sem naznanil prihod pogovarjal s tvojo mami. Povedala je, da še ničesar ne veš in da ti bo ona povedala. Nisem imel pojma kako boš reagirala.« je zaključil svojo pripoved.

»Njena družina je najbrž zelo žalostna. Kaj pravi na to, da bi jim izrekla sožalje. Morda bi celo morala. Poleg tega sem slišal, da se je preselila sem punca, saj veš tvoja nova soseda. Govori se da bo prišla v vaš razred. In rekli so tudi, da super jaha. Da naj bi osvojila že dva-krat zaporedoma naslov svetovne jahačice. A si lahko predstavljaš, kako dobra mora biti v tem, da premaga vse jahače na celem ….« »Nehaj! ... Prosim,« sem ga grobo ustavila. Utihnil je kot bi odrezal. »Oprosti.« Bilo mi je resnično žal. Ne vem kaj mi je bilo. Naenkrat sem imela dovolj poslušanja o tej čudoviti novi sosedi. Šlo mi je že pošteno na živce.

»Nič hudega. Se že navajen. Saj veš, da se z Leom zelo prepirava,« nasmehnil se je svojim že čudno čudovitim igrivim in nalezljivim nasmeškom, ki sem ga zadnje dva tedna močno pogrešala. Preprosto morala sem se nasmehniti.

»Mogoče …« je spet začel. »Preden bi šla spoznat sosedo, bi si lahko popravila maskaro.« Začel se je smejati. »Čisto se ti je razmazala. Izgledaš grozno.« Od smeha je skoraj padel s postelje. »Nehaj,« sem rekla skoraj v smehu. Hotela sem zveneti jezno pa mi ni uspelo. »Samo upaj, da te ne bom ponoči z njo namazala. Si že predstavljam, izgledal bi kot punčka z zelo dolgimi trepalnicami. Samo še oblekica bi ti manjkala.« sem se mu smejala. Naredil je svoj jezni obraz, vendar se je kmalu skupaj z menoj smejal na ves glas. Ko sva se malo umirila sem stekla v kopalnico in se uredila.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Gledal sem kako je izginila za vrati kopalnice. Dolge temno rjave lasje si je spela v visoko figo. Majica, svetle barve je bila zavihana do komolcev. Okrog vratu je imela bel šal z vijoličnimi pikami. Črno krilo ji je segalo do kolen. Kako sem pristal z njo? Sem se spraševal. Nikoli se ne bi smela družiti. V preveliko nevarnost jo spravljam. Moral bi jo zapustiti… Ne, tega pa ne zmorem. Čudovita je, imela bi normalno življenje, fanta, kasneje moža in otroke. Oh, nehaj, sem si ukazal. Sedaj je ne smeš zapustiti. Prenevarno bi bilo. Zame in zanjo. Iz torbe sem hitro potegnil knjigo. Ogledal sem si naslov. Upam, da bo vžgalo sem pomislil. Ni lahko, če je to šele sedaj izvedela. In to na tak način. Ko so se vrata začela odpirati sem darilo skril za hrbet.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

»To je bilo pa hitro. Po navadi potrebuješ vsaj pol ure.« »No, gotovo si že ugotovil, da danes ni vse kot po navadi. Danes sploh ni navaden dan.« »Saj vem.« Žalostno sva se spogledala. Čez obraz mu je šinil hudomušen nasmešek.