Part 6

54 3 0
                                    




           

»Kaj?« sem vprašala. Postajalo mi je nerodno. »Se nisem v redu namazala?« »Ne, ne, čisto v redu je. Samo mislil sem da bo dlje trajalo. Potem sem danes za  nič prinesel tole s seboj.« Iza hrbta je potegnil mojo najljubšo knjigo. »O ... MOJ ... BOG!!! Alex! Kako si jo dobil!? Je najboljša in najredkejša knjiga na svetu! Obstaja le 174 izvodov!« skakala sem gor in dol, medtem ko je Alex držal v rokah eno najredkejših knjig na svetu. Že dolgo je bila moja največja želja, da bi jo dobila.

»Potrebovala si razvedrilo. Če ne omenjam tega, da si mi vsak dan, dvakrat poslala sliko naslovnice in zraven 692 srčkov modre,rdeče in zelene barve...« »Jih je bilo res toliko? Srčkov mislim.« »Slučajno mi je bilo dolg čas pa sem jih štel. Kakor koli, veš da imam veze, kot starši in nekateri znanci so na visokih položajih.« Besedo znanci je zelo poudaril.

»Ni zakaj,« je pripomnil z širokim nasmehom. »Hvala ti.« Močneje kot sem ga nameravala, sem ga objela. Pograbila sem knjigo in dala velik poljub na naslovno stran knjige.  Plesala sem po celi sobi dokler se ni Alex postavil pred mano in me prijel za roko. »Hej, hej. Ni treba ponoreti. Umiri se malo.« Obraz mu je krasil velik nasmešek. »Prav,« sem privolila. »Ampak ...«

»Vedel se, da bo prišel ampak ... povej, kaj?«  »Veš, ravno sem se spomnila, da si se pogovarjal z mojo mami.« Nalašč sem poudarila mojo. »In« sem nadaljevala. »Tako sem izvedela, da nečesa ne vem.« Ob teh besedah je trznil.

#

Presneto, kaj je slišala. Na hitro sem si v mislih predvajal pogovor z Lizino mami, ki sva ga imela pred vrati. Samo, da jo je kap, je rekla njena mami. Uf, še sreča, najbrž jo je samo to zanimalo.

#

Mirno sem nadaljevala. »Želim vedeti.«

Pekel lažiDove le storie prendono vita. Scoprilo ora