»Saj vem.« »Na primer, se spomniš, ko smo bili s šolo smučat in..« Blazino mi je podala nazaj. In se zasmejala. »Ne spreminjaj teme Liz! No, daj povej no!« »Prav.« Zresnila sem se. Odločila sem se, da ne bom ovinkarila.
»Kako si vedela?« »Kaj?« »O gospe J. Jaz ti nisem povedala.« »O, to.... Alex mi je povedal.« »Kdaj?« »Prejšnji teden, zakaj?« »Si potem manjkala v šoli?« preslišala sem vprašanje. Nekaj se definitivno dogaja. Z njo in Alexom. Počasi je povesila pogled. »Ne,« je rekla počasi, a odločeno. Pogledala je na uro. »Oprosti, ampak domov moram. Starša gresta na večerjo in moram paziti Johna. Se vidiva.« Skočila je s postelje, se mi hitro nasmehnila. »Oh, ja ni problema,« sem dejala in skočila s postelje. »Pospremila te bom do vrat.« V tišini sva odšli po stopnicah in počakala sem, da se obleče ter ji odprla vrtata. »Se vidiva.« sem ji dejala, ko je šla mimo mene. Pomahala mi je in stekla naprej proti avtobusni postaji.
Zaprla sem vrata in se naslonila na hladno steno. Gotovo ni šla domov. No mogoče je šla, ampak že velikokrat sta njena starša šla ven, John pa je bil sam doma. Poleg tega pa si ji njeni starši dali veliko svobode. Nikoli ni imela policijske ure, kdaj mora biti doma. To je le potrdilo moje sume. Nekaj se definitivno dogaja. In jaz za to ne vem ničesar. Ampak Jane ve, in Alex tudi... oba sta povezana s tem. Le kako drugače bi si razložila Janino razdražljivost in kako je branila Alexa. Po navadi se ona največ norčuje. Vsi vedo, da se šali.
YOU ARE READING
Pekel laži
FantasyVse se je začelo s smrtjo. Kmalu so ji sledile sanje, ki niso bile to za kar jih je imela. Liza bo spoznala popolnoma drugačen svet, kot ga je poznala. So njeni starši bili res del tega? Ji bo pri borbi za življenje uspelo ali ji bo spodletelo? ...
