Pekel laži

Golo jutro

  "Mami! Daj ugasni luč! Kako misliš, da naj spim ob vsej tej svetlobi?" Zamižikala sem in bela barva je začela dobivati obrise. "Mami! Zakaj so žaluzije dvignjene? Sonce mi sveti v glavo,« sem zaklicala mami, ko me je medla sončna svetloba prebudila. Sijala je iz strešnega okna in mi svetila v obraz, zato sem si potegnila odejo čez glevo. Bila je sobota in vsi vedo, da sem v sobotah kraljica postelje ... nekako.

"Ljubica ura je že skoraj enajst! Vstani in se obleci. Saj nisi pozabila, da danes pride Alex, kajne?" mi je odvrnila. Odeja je ker poletela čez sobo. "Seveda ne! samo preverjam, da nisi ti." Nasmehnila sem se, čeprav sem vedela da me ne vidi. Alex pride! Čez obraz se mi je razletel največji nasmeh, kar sem ga premogla. Moje dlani so poletele k obrazu, začela sem se hihitati. Alex-končno! 

Že od prejšnjega torka se mi ne javlja na telefon, prav tako pa mi ne odpisuje na SMS sporočila, ki sem mu jih poslala. To mu nikakor ni podobno. Alex je moj najboljši prijatelj že od vrtca. Vse sva počela skupaj. Na hitro sem se oblekla ter se naličila, postlala posteljo in stekla po stopnicah v kuhinjo. Na pladenj sem si naložila kozarec toplega mleka in kruh z Nuttello. Usedla sem se na okensko polico in čakala. Ura bo dvanajst, oh še eno uro imam.  

Na sosednji dovoz je pri peljala velik selitveni kombi. »Mami?! Zakaj je na dovoz gospe J selitveni kombi?« sem vprašala s polnimi usti. »Miška, to je njena družina. Njen sin bo tu živel s svojo družino...« »KAJ?!« sem jo prekinila. »Kje bo pa potlej živela gospa J? Saj v hiši ni tako veliko prostora!« kričala sem. Gospa Janič ali gospa J kakor jo kličemo je najboljša soseda na svetu. Čeprav je stara že 78 let še vedno borda. Vsakič ko jo srečam mi da 1 evro za sladoled ali čokolado. Skočila sem na noge in skoraj polila mleko.

 »Miška, raje sedi...« me je mirila mama. »Ne, ne bom sedla, dokler mi ne odgovoriš. Kje bo gospa J živela? Saj je ne mislijo poslati v dom?«

»Ne bi je poslali v dom. Ona je...« mama se je rahlo prestopala z noge na nogo. Počasi sem izgubljala potrpljenje. »KAJ?« »Gospa Janič je umrla. Zaradi srčne kapi. Žal mi je srček. Vem kako zelo si jo oboževala. Ampak slišala sem, da je njena vnukinja istih let kot ti in da je odlična jahačica. Morda bi jo lahko prosila naj te nauči, saj veš ker si tako oboževala konje. Mislim da bi se krasno ujeli. Ima bratca dvojčka, stara kot naša Neja in sestrico staro kot naš Jan...«

Neja je moja mlajša sestrica stara 8 let, Jan pa je moj brat star 11 let. Mami sem že zdavnaj nehala poslušati. Ko mi je namenila pogled -prav? sem samo prikimala. Obrnila sem se in stekla v sobo. Ne morem verjeti - gospa J je mrtva. Počutim se kot da bi odrezali del mene.     Glavo sem zarila v blazino in jokala. Očitno sem zaspala. Zbudila sem se, ko se je oglasil naš nadležni zvonec. Pozorno sem prisluhnila. Mama je odprla vhodna vrata. »Pozdravljen Alex. Kako si?« »Bolje. Liza že ve?« je vprašal brez pozdrava.