Dvojne težave

18. Vse najboljše

   "Pogovoriti se morava," sem ji rekla.

"Je kaj narobe?" je pobuljila vame. Prikimala sem ji. Odpeljala me je v prazno učilnico. "Kaj je?" me je nato vprašala. 

Povedala sem ji vse. Od tega, kaj Sirius riše, do tega kaj mi je hotel povedati. Povedala sem ji tudi, kaj sem slišala. Ko sem pripoved pripeljala do konca se mi je zasmejala.

"Kaj ni očitno?" je izdavila med smehom. Začudeno sem jo pogledala. 

"Kaj je očitno?" sem jo nejeverno vprašala.

"Mislim, da je Sirius svoje slike pokazal samo tebi. In očitno se mu je končno posvetilo, da je Remus volkodlak."

"Remus je volkodlak?" 

To je pojasnilo vse. Zakaj hodi enkrat na mesec k babici, zakaj je ves popraskan in zakaj ne smemo z njim. Z Lily o tem nisva več govorili. 

***

Vame je (spet) priletela blazina. 

"Pustite me spaaaati," sem zazehala in v odgovor sem dobila še dve dodatni blazini in hihitanje.

"Ni časa za spaaaanje," je rekla Lily, ko me je poskušala izkopati iz gore blazin.

"Oh utihni," sem zagodrnjala. Ni mi ušlo, da me je oponašala. "Zakaj me vedno zbudite same s metanjem blazin vame?" sem vprašala, ko sem se blazin končno znebila in jih vrgla v Rose, Mary in Lily.

"Ker lahko," je odvrnila Rose in blazino vrgla vame. Hkrati z njeno sta prišli še drugi dve.

"Nemogoče," sem zagodrnjala, spet zakopana v blazine.

"Alice! Katerega smo?" je vprašala Mary.

"No, včeraj je bil triindvajseti junij. Štirindvajsetega junija. Zak..."

"Vse najboljše," je rekla Mary in se nasmehnila. 

"Hvaaaala," sem spet zazehala.

Uredile smo se za zajtrk in Lily ter Rose sta se večkrat spogledali. To se mi ni zdelo tako čudno kot dejstvo da sta se pri tem muzali.

"Na tvojem mestu ne bi šla prva," je rekla Lily, ko sem roko imela že na kljuki in vrata odprla. 

Izzivalno sem stopila skozi vrata in za trenutek se ni nič zgodilo. Naslednji trenutek se je na mojo glavo zlila ledena voda. Globoko sem vdihnila. Vsa besna (in premočena) sem zakorakala po stopnicah in se usmerila naravnost proti naslanjačem ob kaminu. 

SIRIUS

Alice se je na njen rojstni dan vsa besna in premočena pojavila ob mizi. Spominjala je na tigrico. Z Jamesom sva ravno igrala šah.

"Kdo se je spomnil tega?" je vprašala Alice. 

"Česa?" sem rekel in zazehal.

"Si upaš to vprašati še enkrat Sirius? Poglej me še enkrat se ti ne zdim nekam premočena?" je  vprašala in močno sem se moral potruditi, da nisem planil v smeh.

"Ne, točno taka si kot vedno," sem odgovoril.

"Kdo. Se. Je. Spomnil. Tega?" je vprašala in ob vsaki besedi naredila pavzo ter nas izpod čela pogledala.

"Sirius," je rekel Remus brez, da bi pogled odvrnil od knjige. 

"Hvala Remus," sem rekel in ga pogledal.

"Ni za kaj pa še kdaj," je odvrnil. 

"Kako si drzneš?" je besno vprašala Alice. 

"Spomni se mojega rojstnega dneva," sem ji odvrnil. Odprla je usta, da bi nekaj rekla a ni vedela kaj. 

"SAMO KER SEM TE JAZ POLILA Z VODO NE POMENI, DA ME MORAŠ TUDI TI! SAMO PAZI SE! NEMOGOČ SI!" je začela vpiti in vsi v dnevni sobi so pogledali proti nama.

"Alice st..."

"NAJ UTIHNEM? UGANI KAJ: VSEENO MI JE KAJ SI MISLIŠ! VSEENO MI JE, POLIL SI ME Z LEDENO VODO."

"Utihni," sem zagodrnjal. Njenega vpitja sem imel dovolj.

"UTIŠAJ ME!" je zavpila.

"Prav imaš, motil sem se," sem rekel. 

"Res si se. Počakaj kaj? Oh."

Zasmejal sem se in James se mi je pridružil.

"Tudi prav," je jezno rekla Alice in odkorakala proti dekliškim spalnicam.

Pustil sem jo iti, saj se z njeno jezo nisem imel časa ukvarjati. James se je še vedno smejal in Lily je zavila z očmi ter se odpravila za Alice. Rose je ostala in v roke vzela manjšo knjižico v katero je takoj začela pisati.

ALICE

Sirus me je nedvomno razjezil. Za mano je v spalnico hitro prišla Lily. V roke mi je pomolila knjigo, ki sem jo večkrat opazila prebirati. Navdušeno sem ugotovila, da je to bunkeljski roman, ki si je pri Lily zaslužil najboljše mesto na nočni omarici. Nasmehnila sem se.

"Kaj pa se smeješ?" je vprašala Lily.

"Nič. Hvala Lily," sem rekla in objela Lily.

Do odhoda na vlak se je v mojem zaboju našlo kar nekaj novih reči. Velik zabojček čarovniških slaščic od Rose, čokoladnih žab od Jamesa, nov pulover od Mary, ki ji je bil nov hobi pletenja všeč, škatla različnih okusov čokolade od Remusa, pojoča voščilnica od Rose, nekaj, kar je Marius imenoval kipec torte in zavitek, ki mi ga je Sirius prepovedal odpreti, dokler ne pridem domov. Priznam, hotela sem ga odpreti tisti trenutek, ko je izginil v dnevni sobi, a sem se kljub skušnjavi zadržala, Siriusova trma namreč ne bi popustila in nisem se želela ukvarjati z njo.