1. Peron 9 in ¾

228 17 35
                                    

ALICE

   Moj voziček, otovorjen s težkim zabojem in sovo se je peljal proti na videz trdni pregradi med peronoma devet in deset. Nisem trčila, ampak sem prišla skozi skrivna 'vrata' na peron devet in tri četrtine. Na peronu je kar mrgolelo čarovnic in čarovnikov, ter njihovih otrok. Povsod so letale sove, skakale krastače in mijavkali mački. 

   Saj res. Nisem se predstavila. Sem Alice. Alice Nurman. Moja mami je čarovnica, moj oče pa je bunkelj. A ne živi več z nami. Imam mlajšo sestro Victorio in mlajšega brata Deana. 

   Hitro sem se podala na vlak in si poiskala prost kupe. Nato pa sem stekla ven in se poslovila od družine. Vsi so bili zelo žalostni, ker grem. A nihče tako kot moja sestrica Victoria.

"Piši mi," me je prosila, preden sem se od nje poslovila za nekaj mesecev. "Saj boš, kajne?"

"Seveda bom," sem ji obljubila.

Nato pa je prišel čas, da grem. Usedla sem se v svoj kupe in vzela kletko, v kateri je bila moja sova Afrodita. Božala sem jo po pernatem vratu (bila je lesna sova), ko se mi je pridružila rdečelaska. Bila je zelo lepa. Njeni valoviti rdeči lasje so ji segali do komolcev, njene osupljive oči, pa so spominjali na lep zelen hribček. 

"Hej. Saj te ne moti če se usedem sem, kajne? Vsi drugi kupeji so polni," mi je pojasnila. Prikimala sem, da lahko prisede in ji pomagala naložiti zaboj na polico, namenjeno slednjim. 

"Mimogrede, jaz sem Lily Evans. Me veseli, da sva se spoznali," se je predstavila Lily.

"Alice. Alice Nurman," sem ji v pozdrav ponudila roko. Lily je segla vanjo in jo stresla.

"Zelo lepe kodre imaš," je pohvalila moje kodraste lase v barvi mlečne čokolade. "In tvoje oči spominjajo na čokoladno mleko," se mi je nasmehnila Lily. 


SIRIUS

Vesel, da se bom za deset mesecev rešil svojih staršev, sem potiskal voziček, naložen z velikim zelenim zabojem. Takoj, ko bom prišel v šolo bom nekako prebarval zaboj. Katerokoli barvo, samo ne zeleno. Stekel sem proti pregradi med peronoma devet in deset in na drugi strani pregrade se je nahajal peron devet in tri četrtine. Takoj za mano je prišel Regulus ter z njim mama, zadnji pa je prišel oči. Hitro sem odšel na vlak in zaboj odložil takoj, nato pa sem se odšel posloviti od Regulusa.

"Saj se bova še videla," sem mu rekel, ko me je objel in se poslavljal kot, da me vidi zadnjič. Mami in očetu sem samo zamrmral: "Adijo," in odšel na vlak.

Na vlaku nisem vedel, kaj naj naredim in preden bi se lahko odločil, se je vame zaletel visok, črnolas fant z očali, ki sem jih ponesreči zbil z njegovega nosu. Pobral sem jih in mu jih izročil.

"Oprosti," sem se opravičil. "Jaz sem Sirius Black," sem se še predstavil in mu ponudil roko. 

"James Potter," je rekel fant in stresel mojo roko. Skupaj sva se odpravila iskat kupe, kar se ni izkazalo za tako lahko nalogo. Večino kupejev je bilo polnih, kmalu pa sta se nama pridružila še dva fanta. Remus Wulf ter Marius Mally, ki se je izkazal za večjo mevžo kot se je pretvarjal. Ko smo ga prosili, da vpraša v tistem kupeju se je počasi oddrsal do tja in čisto tiho ter piskajoče vprašal, če se lahko usedemo tja. 

Kakorkoli, nekje na koncu vlaka, smo našli kupe, v katerem sta sedeli dve deklici. Ena rdečelasa, z rahlo valovitimi lasmi in zelenimi očmi; druga kodrolasa ter rjavolasa, z rjavimi očmi. Malce me je spominjala na Andromedo, mojo sestrično. Njeni lasje so bili mlečno čokoladne barve.


ALICE

Kmalu sva se začeli pogovarjati o domovih, ko so v kupe prišli štirje fantje. Dva od njih sta bila zelo visoka in delovala sta kot vodji skupine, ki je ravnokar vstopila. Eden se je smejal šali, ki sta jo  ravnokar povedala, četrti pa je s sklonjeno glavo bral knjigo. Tudi slednji je bil najbrž visok, a se tega zaradi sklonjene glave ni videlo.

Eden izmed vodij je z očmi premeril kupe in njegove oči so se pomudile na rdečelaski. "James Potter" se ji je predstavil. Drugi trije so se mu zasmejali. James pa je le razmršil svoje na izgled neukrotljive lase, popravil očala in mojo prijateljico vprašal kako ji je ime.

"Lily Evans" se je nejevoljno predstavila in namenila precenjujoč pogled predvsem Jamesu. "In vi ste?" jih je vprašala.

Drugi izmed vodij je stopil naprej. Imel je črne kodraste lase in vesel, nasmejan obraz. "Sirius Black," se je predstavil še on. Tudi on je kupe premeril s pogledom, a njegove oči se niso ustavile na rdečelaski ampak na meni. Nasmehnil se mi je. 

"Marius Mally" se je napovedal najmanjši izmed četverice. Imel je osupljivo butast nasmešek in obraz. Vztrajno je zrl v tla.

"Remus Wulf. Smem prisesti?" se je predstavil in naju vljudno vprašal. Prikimala sem mu. Njegove oči so bile rahlo podobne Lilyjinim, vendar so bile njene za odtenek ali dva svetlejše. Njegovi lasje rjavo oranžne barve so bile počesani, kot bi želel napraviti vtis. Prisedel je zraven mene in izgledal je utrujen. 

"Kako je ime tebi? Nihče ti ni pustil do besede, zato se nisi predstavila. Zdaj ti jaz dajem priložnost," se mi je nasmehnil Sirius, ki je prisedel na mojo drugo stran in vsi v kupeju so potihnili. Celo Remus je pogledal iznad knjige. Pogledala sem Lily in ta je le zavila z očmi. Živčno sem se ozrla po kupeju.

"Alice Nurman," sem se predstavila. Čim sem to izgovorila so se James, Marius in Lily spet začeli pogovarjati. V bistvu bolje rečeno, James je spraševal Lily, slednja mu je skozi stisnjene zobe odgovarjala, Marius pa ju je le poslušal. Nekaj časa sem jih opazovala, nato pa sem ugotovila, da me je Sirius z velikim zanimanjem opazoval. Namenila sem mu pozornost, ki jo je želel in začela sva se pogovarjati o najinih prednikih.

"Čisto vsi moji sorodniki so bili Spolzgadovci," se je pritoževal Sirius. "Jaz bi rad bil Gryfondomovec," je nato ponosno izjavil.

Povedala sem mu vse o mojih starših. In moji sestri ter bratu. Ne vem zakaj, ampak zelo se je čudil, da je oče odšel.

"Tvoj oče je čuden! Če bi jaz imel tako hčerko, ne bi..." je začel, nato pa utihnil in pogledal v tla.

Pretvarjal se je, da posluša pogovore drugih ljudi. Vedela sem, da razmišlja, saj je bil njegov pogled zasanjan in steklen. Nekaj je hotel reči. Skoraj bi se izdal! Ugotovila bom, kaj je hotel reči.

Razmišljala sem o njegovem steklenem pogledu in njegove besede so mi odzvanjale v ušesih.

Dvojne težaveOù les histoires vivent. Découvrez maintenant