9. Obljuba

144 14 30
                                    

   Naslednjega dne sem se spomnila obljube, ki sem jo dala Victorii (moji sestri) na peronu devet in tri četrtine. Takoj sem se odpravila v dnevno sobo in ji napisala pismo.


Draga Vic!

   Žal mi je, da ti nisem napisala pisma, že takoj ko sem prišla. Upam, da mi oprostiš. Razlog za mojo zamudo so moji prijatelji. Stavim, da ti bodo všeč, ko jih boš spoznala. Lily, Rose in Mary so z mano v sobi in vse se zelo dobro razumemo. Rose pozna vse govorice te šole in res dobro ji gredo napoji. Mary je zelo zaščitniška in ko se jezi, je nate jezna še cel teden. Lily pa je moja najboljša prijateljica. Lily v vsakem vidi nekaj dobrega in te zna razveseliti. V njenih očeh je iskrica, ki ji preprosto moraš zaupati. Najboljša je pri večini predmetov. Razen pri napojih in spreminjanju oblike. Pri napojih jo prekaša Rose, pri spreminjanju oblike pa James in Sirius. James in Sirius sta še dva moja prijatelja. Sirius mi je kot starejši brat. Pazi, da zaidem v težave. James pa samo govori o quidditchu, in kako bo postal svetovni prvak. Ampak oba sta zelo samovšečna. Poleg Jamesa in Siriusa sta tu še Remus in Marius. Tudi onadva sta moja prijatelja. Remus veliko bere in z Lily se strinjata, da se pravil ne sme prekršiti. Marius pa je strahopetec. Prvi dan sem ga prestrašila, ko sem mu stopila za hrbet.

Kako se imate vi?

Pozdravčke, Alice


Pismo sem dala v ovojnico in stekla v sovji stolpič. Poiskala sem Artemido (mojo sovo, če se ne spomnite). V bistvu je sploh nisem iskala. Sama mi je prišla naproti, ko me je videla. 

"Odnesi to domov," sem ji povedala, ko sem ji na nogo privezovala pismo. Artemida je odletela, brž, ko sem pismo privezala do konca. Obrnila sem se in šla skozi vrata, nato pa sem se v nekoga zaletela.

"Nurmanova, kam pa greš?" me je vprašala oseba v katero sem se zaletela. Slutila sem, da je bil eden od Ravbarjev. Pogledala sem kdo je bil in pred mano je stal Sirius.

"Black, kam greš ti?" sem ga vprašala.

"Najprej povej ti. Prvi sem vprašal," je ugovarjal Sirius.

"No prav. Ravnokar sem poslala sovo moji sestrici," sem mu povedala in zadrževala solze.

"Jaz pa grem poslat pismo mojemu bratu Regulusu," je povedal še Sirius. "Me počakaš?" je vprašal. Pokimala sem. Ko sem gledala kako sova, ki jo je poslal leti stran mi je po licu pritekla solza. Hitro sem jo obrisala in posmrknila. Sirius se je obrnil in videl moje solze, ki so zdaj že tekle po mojih licih. Objel me je.

"Kaj je narobe?" mi je šepnil. Povedala sem mu, kaj sem obljubila Victorii, kako sem pozabila na mojo obljubo. Kako bo Vic jezna in mi ne bo odpustila (Vic rabi precej časa, preden ti odpusti za napako).

"Kdo je Vic?" me je po koncu vprašal Sirius.

"Victorio na kratko kličemo Vic," sem mu hitro pojasnila.

Nato pa sva odšla do dnevne sobe, kjer sva se pogreznila v najine najljubše naslonjače. Kmalu je do naju prišla Lily, ki je opazila moj objokan obraz.

"Kaj je narobe?" me je vprašala. Namesto mene pa ji je povedal Sirius. Res sem mu bila hvaležna. Ne bi zmogla vsega povedati še enkrat. Lily je poslušala pripoved in me nato objela. Oba sta bila zelo dobra prijatelja. 

Ob devetih smo vsi skupaj odšli na zajtrk. Prišla je pošta. Proti meni je jadrala moja sova Artemida. Na nogo je imela privezano pismo, naslovljeno zame. S tresočimi rokami sem ga odvezala in odprla. 


Draga Alice!

Spet si pozabila na obljubo. Tokrat ti ne bom oprostila tako zlahka. Vseeno mi je za vse tvoje prijatelje. Če bi pismo poslala pravočasno, bi komaj čakala, da jih spoznam. Tako pa si pismo poslala mesec dni prepozno. Zato mi je vseeno zanje. Naj ti povem, da nočem več prejeti tvojega pisma.

Victoria


Ko sem pismo prebrala do konca sem ga odložila na mizo in iz oči so se mi ulile solze. Lily je vzela pismo in z Ravbarji so ga prebrali. Nato me je Lily objela. Ker sem se že najedla sem šla v dnevno sobo. Za mano so prišli vsi ostali.



SIRIUS

Alice je odšla v dnevno sobo in sledili smo ji. Lily je vzela še pisemsko ovojnico, ki jo je dobila Alice. 

Ko smo prišli v dnevno sobo je Alice sedela v naslanjaču ter s praznim pogledom zrla v ogenj.

"Allice," je Lily nežno poklicala Alice. Alice je pogledala proti nam. "V ovojnici je še eno pismo," je rekla Lily in ji ponusila ovojnico. Alice jo je prijela in prebrala pismo. Dlje kot je brala, bolj se je nasmihala. Ko je končala nam je ponudila pismo, da smo ga prebrali še sami.


Draga Alice!

Kako si?  Midva z Deanom veva, da ti je žal. Prebrala sva vse o tvojih prijateljih. Vse skupaj vabim, da pridejo za božič k nam. Če želijo, seveda. To idejo je dobil Dean. Pravi, da bi rad spoznal vse tvoje prijatelje. 

Mami ♥

Deanov del pisma:

ALI.

ALI LAHKO PRIDEJO TVOJI PRIJATELJI ZA POČITINCE H NAM. NAPIŠI MI SPOROČILO.

DEAN.



"Z veseljem pridemo!" sem takoj rekel.

"Tudi jaz bom šla!" se je odločila Lily.

"Ja!" se je veselil James

Le Remus se je mrščil in si prigovarjal v brado.

"Je kaj narobe, Rem?" je Remusa pobaral James.

"Mislim, da bom lahko šel," je rekel Remus.

"Jaz ne morem iti," je bil razočaran Marius.

"Škoda," je rekel James. "Poslali ti bomo darilo," ga je še izzival.

Remus je odšel v spalnico in se čez minutko vrnil. "Lahko grem!" je bil vesel. "Babico moram obiskati šele en teden po božičnih počitnicah!" je radostno vzkliknil.

Vsi smo komaj čakali božične počitnice, domov pa je Alice kmalu po pismu, ki ga je dobila poslala, da pridemo vsi razen Mariusa.

***

Bližal se je November in s tem moj rojstni dan. Kot v navadi tega nisem povedal nikomur. A vseeno se mi je zdelo, da bo ta rojstni dan boljši od vseh ostalih.

Dvojne težaveOù les histoires vivent. Découvrez maintenant