Dvojne težave

13. Ambulanta

   Cel teden smo lepo delali domače naloge in se učili. Ure letenja so se začele kmalu po tem, ko smo prišli v šolo. 

"Komaj čakam, da lahko pokažem, kaj vse že znam," se je hvalil James.

Sirius je zaničljivo prhnil. "Kaj znaš ti? Kaj pa znaš?" ga je pobaral.

"Igrati quidditch!" je bil užaljen James. In tako sta se kregala. Z Lily ju nisva poslušali. 

"Misliš, da res zna?" me je vprašala. Skomignila sem z rameni. Pravzaprav nisem vedela. Ampak James je trenutke, ki jih je doživel na metli res opisal zelo živo. Iz razmišljanja me je zbudil Sirius.

"Alice! Podpri me! Kajne, da laže!?" je zavreščal Sirius.

"Gremo na uro," sem prekinila prepiranje, saj se mi ni ljubilo prepirati s Siriusom. Obnašal se je kot velik otrok.

Šli smo na uro letenja in Jamesu (kot ste najbrž pričakovali) je metla prva zletela v roko. Ubogal je nadaljna navodila učiteljice in vzletel. Res je znal leteli. Kmalu smo leteli vsi. Tako osvežujoče je bilo leteti. Tako sveže. Veter v laseh. Ni ga boljšega občutka. Lase sem si zataknila za ušesa in malce preletela nebo. Po nesreči sem odpela ogrlico, ki sem jo dobila za božič od Siriusa. James je poletel za ogrlico in jo ujel sekundo preden se je dotaknila trave. Razred (z izjemo Siriusa) mu je zaploskal.

"Pristanite! Potter, kaj se greš!? Lahko bi si zlomil vrat! Ne, da... Za mano!" se je na trati prikazala McHudurra. Vsi smo pristali in James je žalostno sledil profesorici. Ker je zaradi mene izključen se mi ni zdelo pravično. Moje razmišljanje je zmotil zvonec. Hodili smo po trati proti gradu. Grad okoli mene se je zamajal. Tla so se stresla. Zavedla sem se, da ležim na tleh in okoli mene so preplašeni obrazi. Meglilo se mi je. Nebo je plesalo. Tema. Smrt. 

Sirius

"Alice, kaj pa misliš ti?" sem za mnenje vprašal Alice. Pogovarjali smo se, kaj bo doletelo Jamesa. Ker nisem dobil odgovora sem se obrnil. Alice je ležala, negibna kot kamen in nekaj je momljala. Nekaj je bilo narobe, saj je bila vsa popraskana. "Alice bo umrla!" sem zakričal. Ob mojem kriku so se vsi zdrznili in pogledali nazaj.

"Sirius ne bodi tak dramatik in pojdi po učiteljico!" mi je ukazala Lily. "ZDAJ!" je dodala, ko se nisem premaknil. Stekel sem do madam Hoops, učiteljice ure letenja. 

"Madam... Alice... Negibna..." sem komaj izdavil. Madam mi je ukazala, naj jo odvedem k Alice, kar sem tudi storil. 

Ko sem pripeljal učiteljico so vsi pretreseno zrli v Alice, jaz pa sem počepnil k njej in prijel njeno roko. Opazil sem, da ima na zatilju polno krvi.

"Alice," sem jo obupano poklical. "Alice zbudi se, no," sem jo poklical in nežno stresel.

"Odmakni se, Black," mi je rekla učiteljica. Odmaknil sem se in madam Hoops jo je vzela v roke in odnesla v ambulanto. Sledili smo ji. Pred ambulanto smo morali počakati pet minut.

"Lahko jo pridete pogledat," nas je poklicala madam Pomfrey. Pretreseno smo ji sledili v eno izmed sob na koncu ambulante.

"Kaj ji je?" sem takoj vprašal šolsko zdravnico.

"Ne vemo še," mi je odgovorila. Usedel sem se na stol poleg njene postelje. "Alice, kaj ti je? Zbudi se."

"Sirius, ne bo se kar tako zbudila," je rekel James.

"Ja, se bo," sem ga zavrnil in spet rahlo stresel Alice. "Zbudi se, no," sem rekel. A moja želja se ni uslišala. 

"Mislim, da nima smisla, da se kar pogovarjamo z njo," je rekel Remus. "Navsezadnje nas sploh ne sliši in imam idejo, kaj se bi ji lahko zgodilo." 

Glavo sem zasukal tako hitro, da me je zabolel vrat. "Kaj ji je?" sem vprašal.

"V dnevno sobo moramo."

Pokimal sem in sledil Remusu v dnevno sobo. 

"Tule, poglej," mi je rekel in mi pokazal knjigo. 

Kletev večdnevne paralize je nevarna za otroke mlajše od pet let. Kletve ne uporablja veliko ljudi, saj je iz mode že leta, ampak vedno se najde kdo, ki jo bo uporabljal. Po pripovedih prič, je kletev izumil sam Tisti, Ki Ga Ne Smemo Imenovati.

Zdaj je bilo vse pojasnjeno. Danes nismo šli k pouku, Lily, James, Remus, Rose, Mary in Marius so ostali v dnevni sobi, jaz pa sem obiskal Alice.

Luna je svetila skozi okno. Opazoval sem njen bled obraz, ki se je svetil v mesečini. Pomislil sem, kdo bi ji sploh hotel narediti kaj takega. Temu prisrčnemu, pametnemu, trmastemu, vzkipljivemu in izjemnemu dekletu si jaz ne bi upal niti skriviti lasu. Najbrž ga sploh ne bi mogel, saj bi me prej preklela. Navsezadnje je zelo talentirana čarovnica.

"Gospodič Black, mislim, da je čas, da greš," me je spodila madam Pomfrey.

Vsak dan smo hodili k njej zjutraj in zvečer, a nikoli se ni zbudila. Remus je sumil mojo sestrično Krasotillyo, da je zaklela Alice, česar ni težko verjeti.

Alice

"Bo z njo vse v redu?"

"Mislim, da ja. Ne vem kaj ji je bilo. Naslednji teden jo bom spustila iz ambulante."

Torej sem bila v ambulanti. Moje okončine so bile tako težke, da nisem vedela kaj bi z njimi. Poskusila sem pogledati, kdo se pogovarja, a enostavno nisem mogla odpreti oči. Pred mano je nekdo stal. Končno sem odprla oči.

"O, dragica si že budna. Pojej čokolado," mi je rekla madam Pomfrey. Madam Pomfrey je bila šolska zdravnica. Pravična, prijazna a stroga. "Prijateljem bo odleglo, ko bodo videli, da si se končno zbudila," je nadaljevala.

"Koliko časa pa že spim?" sem z naporom vprašala in načela čokolado.

"Tri dni. In tvoji prijatelji vsak dan prihajajo preverjat tvoje stanje. Takoj jim grem sporočit, da si se zbudila," je rekla in odšla.

Tri dni sem spala? Ampak zakaj? Poskušala sem se spomniti, zakaj sem sploh zaspala. A vse, česar sem se spomnila je bila tema in občutek, da se ne bom več zbudila. Moje razmišljanje so zbudili prijatelji, ki so preplašeno vstopili v ambulanto.

"Kaj se je zgodilo?" sem jih vprašala.

"No, ko smo šli z letenja si se kar zgrudila na tla," je začel Remus.

"In nekaj si momljala," je dodal Marius.

"Naenkrat pa si utihnila," je končala Lily. "Če ne bi bilo Siriusa, ne bi bila živa najbrž."

"Razložite mi natančneje."

"Šli smo proti gradu in se pogovarjali, kaj se bo zgodilo Jamesu. Vprašal sem te za mnenje in nisi odgovorila. Nato sem se obrnil in za nami si ležala na tleh. Bila si popraskana in imela si prebito glavo. Nekaj si momljala, nato pa si kar naenkrat utihnila. Poiskat sem šel madam Hoops. Hitro je prišla in odnesla te je v ambulanto. Tisti dan smo bili prosti pouka. Tri dni smo čakali, da se zbudiš," je pripovedoval Sirius. "Vsak dan smo prišli zjutraj in zvečer pogledat tvoje stanje. Nepremično si ležala. V isti pozi. Sploh se nisi premaknila. Danes smo prišli ravno preden si se zbudila. To nam je povedala madam Pomfrey," je končal svojo pripoved.

V ambulanti sem nezavestna ležala tri dni. Mojo glavo so kmalu preplavile misli o moji šibkosti...

"Alice?" me je previdno zmotila Lily. "Alice, si v redu? Te pustimo pri miru?" me je vprašala.

"V redu sem, lahko ostanete, lahko pa greste. Kakor želite," sem jim povedala. Ni mi bilo do družbe, sama pa tudi nisem hotela biti. Takih misli sem kmalu zaspala.