Dvojne težave

47. Hranjenje mačka je zdaj najpomembnejše opravilo

SIRIUS

Deset do polnoči sem si od Jamesa sposodil Plašč in pokrit z njim odšel v dnevno sobo, da bi počakal na Alice. Alice je bila točna, oziroma še prehitra, v dnevno sobo je prišla tri minute pred polnočjo. 

"Le zakaj me ne preseneča, da zamuja," se je nasmehnila.

"Nesramno," sem zašepetal. Alice se je zdrznila in se zasmejala.

"Pokaži se, no," je rekla smeje. Roko sem iztegnil, da jo je lahko videla in prišla je k meni ter se skrila pod plašč. "Kam, gospodič Black?"

"Boš videla," sem ji rekel. Alice je morda imela občutek, da sem samozavesten, a v sebi sem skrival nenavadno živčnost. Morda jo bom kasneje vprašal, kako se to obvlada.

Odpeljal sem jo zraven jezera.

"Ampak Sirius, sem bi lahko prišla kadarkoli, kaj je tako posebnega?"

Poljubil sem Alice Nurman.

Ločil sem se od nje in Alice se je presenečeno nasmihala, jaz pa sem se popraskal za ušesom. Nekaj časa nisva rekla ničesar.

"Zakaj mi pri šahu popuščaš?" je vprašala.

"Ne vem. Mogoče, da se ne naveličaš," sem se zlagal. 

Z Alice sva se pogovarjala okoli uro in pol. Nato pa se je spomnila, da še ni vsega spakirala in odhitela je proti gradu.

"Rada te imam!" je še rekla, preden je izginila pod plaščem nevidnosti, ki si ga je nadela tik pred vrati.

***

Alice naslednje jutro ni omenjala, da bi se ponoči srečala z mano in sledil sem njenemu zgledu. Veselo je klepetala s prijateljicami in se na vlaku usedla k Deanu in Vic. Menda je hotela nekaj kot 'opravičevanje zaradi odsotnosti v poletju'. Mislim, da je bila tam tudi njena sestrična Lucie ali kakorkoli ji je pač ime.

Alice, ki je zdaj živela s stricem in teto se je super razumela z dvema sestričnama, Lucio in Mario. Pravzaprav nisem čisto prepričan, da jima je tako ime. Kakorkoli Lucia je bila v prvem letniku in v Drznavraanu, Maria pa naj bi prišla naslednje leto. Velikokrat je rekla, da sta precej naporni, a kolikor sem srečal Lucie ni izgledala naporno. Saj je vseeno.

Na vlaku sem sedel s preostalimi (kot po navadi) in odigrali smo nekaj rund eksplozivnih kart, preden smo prešli na načrtovanje Alicine nekakšne zabave. Remus je šel iskat še Lily, ki je prisedla šele po pol ure raznih nočem-biti-v-istem-kupeju-kot-James in si-prepričana-Evans-saj-vem-da-se-ne-moreš-upreti-mojemu-šarmu. Jaz sem z Mariusom sedel v kotu in se muzal. Ko se je Lily odločila, da sedi najbližje vratom, je Jamesa poslala na nasprotno stran k oknu. Za njeno varnost ali nekaj takega.

ALICE

V kupeju z družino je bilo super, a vseeno ni bilo enako. Lucie se je redko sploh oglasila, če pa se je, se je samo pritoževala nad Deanom. Vic je klepetala nekakšne neumnosti, ki se mi jih ni zdelo vredno poslušati. Od vseh treh je bil še najbolj prijazen Dean, ki je poskušal imeti navaden pogovor z mano, a je pogosto končal v glasnem smehu, kar je razjezilo Lucie. Komaj sem čakala, da pride na Bradavičarko Marie Anne. In zaradi tega dolgčasa se je v moje misli pogosto prikradel Sirius. Nesramno.

Marie Anne je bila prijazna in nekoliko podobna Deanu. Rada se je smejala in ni se bala narediti, kar je bilo treba. Takoj je tudi vedela, če osebi ni do pogovora in imela je zelooo dobre objeme. Kako rada bi jo spet videla.

Vožnja je, za moje pojme, potekala preveč mirno. Saj je bilo fino imeti kakšen odmor od vsega tega, a postane dolgčas.

Ko nas je sprevodnik spustil skozi pregrado sem zagledala Aidena. Lucie je stekla k njemu in ga objela. Kako dobro bi bilo imeti očeta.