21. Obupen ponedeljek

64 8 4
                                    

ALICE

"Aliiiiceeee, zbudi se!" me je zbudila Rose in zazehala sem ter počasi sedla.

"Zakaj?" sem vprašala in odprla oči. Rose je še vedno imela platinasto blond lase. Pogledala sem okoli sobe in Lily je na ležala na tleh in spala, Mary pa na svoji postelji in njena roka je na pol visela s postelje.

"Nisem jaz kriva," mi je povedala Rose. "Poleg tega si rekla, da boš danes govorila s Siriusom," me je opomnila in zavzdihnila sem.

"Tudi prav," sem rekla. Vstala sem in stopila do Lily. "Lily, zbudi se," sem rekla in jo stresla. Lily je zazehala. 

"Ja no, saj sem budna," je zagodrnjala in zamahnila z roko. 

"Potem pa greva," sem rekla in jo postavila na noge. Lily se je kljub nenehnem zehanju uspelo urediti.  Prijela sem prvo krtačo, ki mi je prišla pod roke in počesala lase. 

"Alice kateri urok si uporabila za svoje lase?" me je zaspano vprašala in presenečeno sem jo pogledala. Lily mi je prinesla v ogledalu in moji lasje so spreminjali barvo. Pogledala sem krtačo in ugotovila, da je to točno tista, za katero sem prisegla, da je ne bom uporabljala.

"Sem vedela, da je nekaj na tej krtači," sem zagodrnjala.

"Ha?" je zazehala Lily. "Kateri urok sta uporabila?" je nato vprašala in odgovora nisem poznala. Odpravili sva se v dnevno sobo in ob kaminu spet zagledali fante.

"Black, kaj si naredil s to krtačo?" sem vprašala Siriusa.

"Nekdo je v težavah," se je zasmejal James.

"Utihni," je zasikal Sirius. "Želiš?" se je nato obrnil k meni.

"Kaj si naredil tej krtači?" sem ponovila vprašanje in mu vrgla krtačo. Sirius jo je spretno ujel, jo pogledal in se nasmehnil. 

"Se spomniš tega, James?" se je nagnil k Jamesu in oba sta se začela smejati.

"Ganljivo Alice, obdržala si to krtačo," se je zarežal James. 

"Bi mi povedala, kateri urok naj uporabim, da se znebim teh barv ali naj grem raje k McHudurrovi?" sem zarenčala in fanta sta le skomignila z glavo. Zakorakala sem iz dnevne sobe in poiskala profesorico.

"Gospodična... Nurman... Kaj pa se je zgodilo že drugi dan?" me je presenečeno vprašala in takoj sem pojasnila vse skupaj.

"In zato me zanima, če veste s čem bi se barv znebila," sem končala in McHudorrova je prikimala. V roke je vzela palico in elegantno zamahnila. Nato je pričarala ogledalo in moji lasje so bili spet normalno rjave barve. Zahvalila sem se in se že obrnila, da bi se vrnila v dnevno sobo.

"Gospodična Nurman..." me je poklicala McHudurrova. Sunkovito sem se obrnila. "Menda se zavedate, da živimo v nevarnih časih," je začela. Prikimala sem. "Mislim, da sta na šoli s tvojo sestro in bratom najbolj varni," je po kratkem premisleku rekla. "In lep dan," je še pozdravila in odšla. Začudeno sem se odpravila v Gryfondomovsko dnevno sobo.

***

"Počakaj, kaj je rekla?" je spet vprašal Sirius. Sedeli smo za gryfondomovsko mizo in jedli zajtrk.

"Pri Merlinovih spodnjicah Sirius! Prisežem, če me še kdo to vpraša bom..."

"Tudi prav, tudi prav. Umiri se Alice, nič ti nočemo," me je prekinil Sirius in izpod čela sem ga pogledala. Zavil je z očmi in se vrnil k svojemu zajtrku.

"Kakorkoli, rekla je, da je varneje, da smo na šoli kakor doma," sem rekla.

"Zakaj?" je vprašal James.

"Kako naj jaz to vem?" sem vprašala in si na krožnik naložila kruh z malinovo marmelado.

"Kje so naši urniki?" je vprašal Remus. Skomignila sem z rameni. "McHudurrova, bi jih morala že prinesti," je dodal in se spet zakopal za knjigo.

Čez nekaj trenutkov se je ob nas res pojavila McHudurrova in nam razdelila urnike. 

"Oh, obupno," je zamrmral James, ko je prebral prvi stolpec. Prikimala sem mu.

"Najprej dve uri napojev s Spolzgadovci, nato mučenje v rastlinjaku, obrambo pred mračnimi silami in še zgodovino čarovništva pred kosilom. Po kosilu pa še vedeževanje," je rekel Sirius in zastokal.

"Daj, ne pritožuj se, lahko bi bilo huje," sem rekla, a vedela sem, da je to laž.

"Zakaj smo se sploh prijavili na ta butasti predmet?" je vprašal Marius. Skomignila sem z rameni.

"Ker bi lahko bil izrednega pomena!" je rekel Remus. 

"Če sem iskrena, sem se prijavila samo, ker je Lunco vztrajal, da je pomemben," sem rekla in pogledala Remusa. Ogorčeno me je pogledal James in Sirius pa sta se zasmejala. "Kakorkoli, bunkeologija se mi je zdela zanimiva, nega enako, za vedeževanje mi je pa žal. Oh, rune pa so mi resno všeč in če slišim, da se še kdo od vas pritožuje nad mojimi predmeti vas bom preklela s kletvijo strnjenih smrkljev," sem dodala in zasmejali smo se.

"Hej Alice," je rekla Lily, ki je spet prišla mimo.

"Živijo," sem rekla in Jamesu pokazala jezik.

"Obupen ponedeljek, kajne?" je vprašala in opazila Jamesa, ki je odprl usta. "Potter niti ne poskusi." 

"No... hmm... ni takooo obupen, lahko bi bil hujši," sem se znova zlagala in Lily je skomignila z rameni.

"Upam, da bo letos profesor Xarzifah boljši," je rekla Lily in odšla.

"Upam tudi, da bomo ugotovili iz kje prihaja," je dodal James in namrščeno pojedel svoje palačinke.

"Jaz pa upam, da bosta vidva malce bolj pogosto delala domače naloge," sem k pogovoru dodala še jaz in Remus se je zasmejal.

"Ti kar upaj Alice," je izdavil med smehom.





Malce krajše poglavje, a upam, da vam bo vseeno všeč.

Azi❤

Dvojne težaveDove le storie prendono vita. Scoprilo ora