Čokoladno mleko namesto črnila

25

S kotičkom očesa sem opazil Jacka, ki je skupaj s svojimi podaniki kadil travo na drugi strani Zoejinega dvorišča. Za hip sem otrpnil. Kar naenkrat me je oblilo sovraštvo do njega, močnejše kot kadarkoli doslej. Lahko sem čutil vročino, ki se je razlegla po mojem obrazu. Avtomatsko sem stisnil pesti in pustil alkoholu, da stori svoje. Želel sem ga ponižati, ker je uničil moje življenje. Ga raztrgati na koščke. Bil sem na robu tega, da izgubim kontrolo. Toliko čustev in misli me je prevzelo v tem momentu, da bi najraje stekel do njega in ga vpričo vseh zadavil. Dobesedno.
Leah je opazila, da sem obstal. Tudi sama je pogledala proti Jacku, a njen izraz na obrazu se ni spremenil. Verjetno ji ni bilo jasno, kaj vidim na njemu. Kaj pa vem? Mogoče debila, ki si ravnokar uničuje lastno telo. No ja, verjetno še kaj hujšega.
»Vem, tudi meni niso všeč,« je naposled rekla, dovolj naglas, da je preglasila kričanje vseh ostalih. »Ampak zato ker pač kadijo, jih ne moreš gledati, kot da jih boš vsak trenutek ubil.«
Torej ji ni jasno, da je pogled namenjen le Jacku. Fiju. Saj ne, da me trava ne moti, le tokrat ni v prvem planu. Prosim, ne vzemite tega narobe. Mogoče Leah sploh ni opazila, da je Jack v skupini. Če upoštevamo dejstvo, da je barvno slepa, poleg tega pa še na pol pijana... Kdo bi vedel?
Migala sva naprej. Jaz sicer malo bolj oprezno, saj nikoli ne veš, kako te Jack lahko preseneti. Sploh kadar misliš, da si varen v množici. On te najde in ti iztrga dušo. Mogoče pretiravam, a ne toliko kot bi mislili. Moja izjava je precej blizu resnice.
Opazil sem tudi kakšen čuden pogled na sebi. Ljudje so me gledali, kot da še nikoli nikogar ne bi videli plesati. Fački neošikani. Vas mama ni naučila, da ni lepo strmeti? Ja, res je to sem jaz, Mark. In ja, znam plesati, čeprav svoje veščine pridno skrivam. Navsezadnje sem tudi jaz človek. No, mogoče nisem, ampak tega ne bi vedel niti sam. Vprašajte mojo mamo.
Leah me je nenadoma potegnila na stran. Pa kaj je s to žensko? Kaj misli, da me lahko kar tako vleče naokoli, kot igračko? No, če bi se mogoče poskusil upreti... pustimo to. Ni vredno.
Peljala me je skozi množico ljudi nazaj v notranjost hiše. Tam sva morala mimo vseh v dnevni sobi, da sva prišla do kletnih vrat. Ta so bila na široko odprta, iz podzemnega prostora pa so se slišali glasni kriki veselja. Po stopnicah sva se spustila v kletne prostore, kjer so bili zbrani pijani najstniki. Kakšno presenečenje. Med njimi sta bila tudi Patrick in Nia, ki sta z ostalimi igrala beer pong. Zato se je Leah torej tako mudilo. Nič čudnega. Vedno mora biti tam, kjer se kaj dogaja. Zdaj bo zagotovo vključila vse svoje spretnosti in jim pokazala, kako se to dela. Prav nič ne bi bil presenečen, če bi zmagala.

Kaj sem vam rekel... Ženska obvlada. Vse je nažgala. Celo Patricka. Ta misli, samo da smo si na jasnem, da je izkušeni profesionalec, ki se ga ne da premagati. Tu se je očitno zmotil. Kdorkoli ga je pogledal, je lahko opazil, kako se je nivo njegovega velikega ega spustil. Alkohol v krvi je veliko pripomogel.
Še dodaten udarec zanj pa je bil, da ga je premagala punca. PUNCA!!! Hahahahaha... pardon. Se opravičujem za moj privoščljivi smeh. Ne morem si pomagati. Zdaj me boste obsojali, ker se tako obnašam do najboljšega prijatelja. Ker sem pač seksist (sarkazem!!), sklepam da to v veliki večini bere populacija ženskega spola. Ve ne razumete, da naše prijateljstvo temelji na drugačnih vrlinah kot pri vas. Mi se ne objemamo in zagotovo ne hodimo skupaj na stranišče. Veliko bolj cenimo posmehovanje drug drugemu v obraz.
Leah je bila po vsem skupaj že kar precej pijana. V obraz je bila čisto rdeča, njene oči pa so izgledale... no, zaradi njih je izgledala kot da je malo zadeta, kar je, po pravici povedano, tudi bila, ampak naj ji bo.
Komaj mi jo je uspelo prepričati, da se odpraviva domov. Med hojo po stopnicah, ki so vodile iz kleti jo je precej zanašalo. In s tem mislim res precej zanašalo. Njene noge so se obnašale kot bi bile odrezane od možganov. Z ene strani se je opirala name, z druge na steno. Po dolgih mukah sem jo s pomočjo te koristne stene uspel spraviti nazaj na površje. Oh, stena. Ta čudoviti zid, ki je olajšal moje življenje. Vedno mu bom hvaležen.
Ampak resno, v ostalih predelih hiše je vladal kaos. Kot pričakovano so bili moji vrstniki vedno bolj pijani. Vedno več je bilo parčkov, ki so se mečkali po sobah, katere sva morala prehoditi, da sva prišla nazaj na zrak. Sicer je bila še vedno zima, a zrak se je počasi začel segrevati. Zunaj je bilo dovolj toplo (če se lahko tako izrazim), da nisem potreboval bunde. Tanjša jakna je zadostovala. No, morda me je grelo tudi tistih nekaj kapljic alkohola, a te so zanemarljive.
Pri Leah je vse skupaj izgledalo drugače. Odločilen dejavnik njene toplote je bil zagotovo alkohol. Ko sva prišla ven, so njena lica počasi bledela v svojo naravno barvo, a kljub temu je jamrala, da ji je vroče. Če ne bi vedel, da je pila, bi mislil, da je zrela za umobolnico. Njena koža je bila vroča na otip, ko sem jo podpiral na poti do njenega doma. Že res, da sta bili z Zoe sosedi, a v njenem stanju sama ne bi prišla niti iz kleti. Tudi z mojo pomočjo sva rabila precej dolgo. Zdela se je cela večnost, preden sva prehodila dvorišče. Kljub temu da je bila drugače majhna in, bolj ali manj, suha, je alkohol očitno naredil svoje. Njena teža me je vlekla proti središču Zemlje, kot da bi tehtala sto kilogramov.
V trenutku, ko sva z dvorišča uspela doseči glavno cesto, se je Leah skoraj zabila v štango. Če ne bi bilo mene, bi verjetno tudi se. Srečna je lahko, da ima prijatelja, kot sem jaz. Vse lepo in prav, če bi se to zgodilo enkrat. Uganite kaj? Leah, pijana kot je bila, ni mogla ostati le pri tem. Ne, ženska se je, kot zanalašč, hotela zabiti v čisto vsako štango, ki nama je bila na poti. V vsak kandelaber. Ulične svetilke, prometni znaki. Nobene predmetne diskriminacije. Le kdo jo je za vsako prestregel, da se ni udarila v glavo in se naslednje jutro zbudila z ogromno buško na čelu. Jaz, neverjetni Mark, seveda. Kdo pa drug? Me prav zanima, če se bo česar koli spomnila, ko se bo zjutraj zbudila. Kaj šele, da bi se mi zahvalila.
Ko sem jo po dolgi ulici, po kateri sva sicer hodila le Zoejine hiše do njene, spravil domov, so bile luči v hiši ugasnjene. Njen oče je očitno že spal. Upal sem, da bodo vrata hiše odklenjena, a ko sem pritisnil na kljuko, se niso odprla. Nekako se mi ideja, da zbudiva gospoda Petersa ni zdela najbolj pametna.
»Imaš ključ?« sem obupano vprašal Leah. Dvignila je prst v zrak in izgledala kot da, če bi lahko tako rekli, razmišlja. Nekaj trenutkov je zadeto gledala v zrak, nato pa je stresla z glavo in se »zbrala«.
»Pod stopnicami, v omarici s pasjo hrano,« je zamomljala in zaprla oči. Stekel sem za vogal in pogledal pod stopnice, ki so vodile v prostore njenega očeta. Res je, tako bogata sta, da ima vsak od njiju svoj vhod v hišo.
Tu sta stali dve manjši omarici. Odprl sem prvo, a notri so bili le pripomočki za vzdrževanje bazena, klor in podobno. Nisem imel druge izbire, kot da pogledam še v drugo. Našel sem preklemano pasjo hrano. Bingo. Poleg nje je stal ključ, ki ga je omenila Leah. Vzel sem ga, zaprl omarico in stekel nazaj.
Leah sem našel naslanjajoč se na škarpo. Pohitel sem k njej in opazil, da je njena jakna prekrita z bruhanjem. Nič čudnega, glede na to, koliko je spila. V njenih očeh sem videl solze.
»Žal mi je,« je hlipajoče rekla, bolj sebi kot meni. Objel sem jo, nato pa jo prijel za roko in jo odpeljal v hišo. Kljub temu da sem bil tudi sam utrujen, sem jo spravil v kopalnico. Pomagal sem ji, da se je slekla do spodnjega perila. Vem, ogabno, ampak nisem ravno imel izbire. Pa še privolila je, ko sem jo vprašal. Normalen fant se zagotovo ne bi branil. Prosim, ne začnite s tem, da je pijana in ne ve, kaj govori. Sama si je kriva. Če ne bi toliko spila, bi tudi jaz lahko zdaj že mirno spal doma, v svoji mehki posteljici.
Pomagal sem ji zlesti v kad in jo posedel. Prižgal sem tuš in počakal, da je skozenj pritekla topla voda. Vprašala je, če lahko sama, a je kmalu uvidela, da bo v tem primeru najverjetneje prišlo do samopoškodovanja. Tuš sem prevzel sam in jo počasi pričel umivati. Največ kar je naredila, je bilo, da si je lase držala stran od vode. Z nje sem zdrgnil vso bruhanje, kar je bilo skrajno ogabno, zato vam raje ne bi razlagal o podrobnostih.
Ko sem končal sem z obešalnika snel brisačo in ji jo podal. Pomagal sem ji vstati, da se je lahko zavila vanjo, in stopiti iz kadi, ki je bila neverjetno spolzka. Če ne bi bilo mene, bi tudi tukaj verjetno padla na rit. Takole zavita je sedla na školjko, jaz pa sem ji šel iskat sveže spodnje perilo in pižamo.
Ko sem se vrnil, me je prosila, da se obrnem stran. Imam dovolj spoštovanja do deklet, da bi to naredil brez opozorila, a nič ne de. Sobe si seveda nisem upal zapustiti. Nikoli ne veš, kdaj bo potrebovala mojo pomoč v svojem stanju. Ko mi je dala dovoljenje, da se obrnem, je bila le v novem spodnjem perilu in me prosila, da ji pomagam s pižamo.
Pri spodnjem delu ni bilo večjih težav, zgoraj pa je šlo malo težje, ko bi morala z rokami v zraku držati ravnotežje. Tu sem vskočil jaz. S skupnimi močmi nama je uspelo. Na koncu sva se skoraj zaletela, a sem se pravočasno izmaknil. V tistem trenutku nisem bil dovolj pozoren nanjo, zato mi je skoraj telebnila na tla. K sreči sem jo ujel in jo spravil na noge. Jaz, super junak Mark.
Pijana Leah se ni mogla upreti moji junaški naravi. Njene ustnice so bile SPET na mojih. Tokrat je bil okus malo manj prijeten. In ne govorim o alkoholu. Prav zaradi tega sem se hitro odlepil od nje in jo odpeljal do postelje. Pomagal sem ji, da je varno legla, na koncu pa sem jo skrbno pokril.
»Rada te imam,« je rekla, nato pa se zavila v odejo in utonila v spanec. Podzavestno sem se nasmehnil.