Elementarna kraljestva ✔

Zakaj?

Art

Prav sem imela. Tako zelo sem imela prav.
Zakričim. In nato še nekrat, in enkrat, in enkrat, dokler nenadoma ne morem več in padem v nezavest.

Saar

Zbudim se iz le še ene od mnogih nočnih mor.
Z obraza si odmaknem znojne lase in od strani pogledam neko žensko, ki mi je to noč delala družbo.
Dobro. Še spi.
Zastrmim se v svoje dlani in prestrašeno opazim, da znova gorijo. Ne močno, le majhni oranžni plamenčki se igrajo z mojim družinskim prstanom, a so dovolj.
Vsakič, ko pomislim na Vilinko, zagorim.
A kako naj ne mislim nanjo, če so nočne more o njej?
Kako jo temna bitja mučijo, na njej eksperimentirajo, se naslajajo, ko kriči od bolečin...
"Art," zašepetam, njeno ime je kot izbruh veselja v mojih ustih.
"Kje si?"

Art

Kje sem?
Zakaj sem tukaj?
Kdo je človek pred mano?
Kdo sem jaz?
"... izguba spomina..."
"... zvarek št. 6 ni obrodil sadov..."
"... poskusite tabletko št. 12..."
Moja glava je tako težka. Kot da bi bila iz kamna, v njej mi razbija in razbija, a najhujša so vprašanja.
Zakaj to, zakaj ono, a nobenega odgovora.
Zajame me tema.