Tiho je stopala po mrzlih ploščicah novega stanovanja sredi še novejše stolpnice, njeni koraki niso ustvarili niti najbežnejšega zvoka in globoko je zadrževala sapo, da ne bi zbudila svojih novih staršev.
Celo življenje je potovala iz doma do doma, iz družine v družino, kot izgubljen kovček, prazen in enak vsem ostalim. Od včeraj je otrok dveh mladih žensk in zdeli sta se ji prijaznejši in potrpežljivejši od ostalih.
Ko je vstopila v majhno in neosebno kuhinjo, je počasi odprla vrata hladilnika ter iz njega vzela tetrapak s sokom. Bila je žejna in iz prejšne družine se je naučila, da sme piti le ponoči ter takrat, ko je nihče ne vidi. Drugače bo nosila posledice.
Nenadoma jo je zmotil tih stok in zadržala je sapo. Kdo je bil to? Glas je prihajal izpod mize in namrščila se je. Kaj, za vraga ...
Počasi je stopila do majhne jedilne mize ter tiho odmaknila enega od stolov. Nato je počepnila in oči so se ji na široko razširile, ko so se njena usta odprla in izpustila visok krik poln strahu.
Močne roke so jo odmaknile stran in ji zabičale, naj utihne. A ni mogla, res ni mogla.
Na tleh je bila vendar mrtva vila.
YOU ARE READING
Random zamisli za zgodbe
RandomIdeje za zgodbe in različni odlomki, ki nimajo ne repa ne glave. Če je komu kaj od tega všeč, si lahko sposodi in uporabi v svoji zgodbi oz. idejo razvije za zgodbo, samo pove naj! Warning: nekateri odlomki so v moji uborni angleščini
