Zgodba št. 11

46 7 0
                                    

Strah me je.
Tako strah. Sovražim reči te besede. Strah me je. Naredijo me tako šibko, odvisno.
A me je. Nimam več veliko časa; kmalu bo ugotovil, da sem pobegnila.
Kdo ve, kaj bo naredil.
Stopim v letalo. To je bilo prvo na vrsti, pa še kar ne vem, če sem dovolj hitra. Morda me že išče.
Kdo je to? Ta visok, dokaj privlačen moški? In zakaj me tako gleda?
To mi ni všeč. To mi niti malo ni všeč.

Že celo svoje življenje životarim s svojim očimom. In on me sovraži, to vidim v njegovih očeh, njegovih dejanjih.
Zato mu pobegnem. Poskušam se skriti v velikem, neznanem mestu, se vklopiti v novo družbo, a kaj, ko mi nek neznanec ves čas sledi? A kaj, ko ugotovim, da se moram svojega očima bati še bolj, kot sem mislila? Da me je vzgajal kot prašiča za zakol, da me je vzgajal z namenom?
A kaj, ko ugotovim, da ne smem zaupati - nikomur?
Da sem povsem sama?

Random zamisli za zgodbeTahanan ng mga kuwento. Tumuklas ngayon