The Golden Heart (slovensko)

20. poglavje 2. del (Ples)

Samo in Lena sta se pomirila, čeprav ona ni bila najbolj zadovoljna z izidom prepria. Muzala se je in prekrižala roke pred prsmi. Na koncu sta se dvobojevala v borilnih veščinah in Lena jih je dobila pošteno po nosu.

Opazovala sem epruvetko s tekočino in jo hitro popravila v torbo, ki sem jo pustila ležati na travniku. 

"Še en problem imam," sem dejala Lanu. "Nič nimam za obleči."

Obrnil se je k Leni, ki je bila še vedno v stanju jezna-sem-na-celi-svet. "Lena, posodi ji obleko." Dvignila je obrvi. "Prosim?" je rekel Lan.

"Pridi z mano," je zamrmrala in sledila sem ji po stezi iz granitnih ploščic do domskih prostorov. Ko je odprla vrata sem zagledala še eno dekle, v rožnati čipkasti pižami in s spetimi črnimi lasmi. Trenutek, ko me je opazila, je zavila z očmi.

"Kaj pa ona tukaj počne?" Zazrla sem se v vanjo. Ležala je na postelji in ležerno prebirala revijo Cosmopolitana. Premerila me je z očmi. "Običajen človek."

"Je bil to kompliment ali žalitev?"

"Nimam pojma," je odgovorila Lena v zadregi. Obrnila se je k punci s svilnatimi črnimi lasmi. "Potrebujeva tvojo pomoč."

"Zakaj si njo pripeljala sem?" Delovala je naveličano, makenkost jezno. Vila si je pramen črnih las okoli prsta in ležala na trebuhu. Ni spustila pogleda.

"Me pozna?" sem šepnila Leni, malenkost ogorčena nad njeno nevljudnostjo.

Lena se je namrdnila. "Brez skrbi. Ni preveč prijazna do punc, ki se družijo z njenim bivšim več kot ona."

"To je punca od Sama?"

"Bivša," je dahnila Lena, tiho, da je punca ne bi slišala. "To je Meilin."

Dekle se je vzravnalo in sedlo na rob postelje. Revije je potisnila na stran. "Kaj potrebujeta?"

Lena je vzdihnila. "Vse moje stvari so ji premale." Saj ni čudno. Bila je za glavo manjša od mene in suha kot trlica. "Imaš kakšno obleko za ples?"

"Videla sem Lana danes," je pričela Lena in se nasmihala Meilin. Ta ji je pričela z obrvmi nakazovati, da ji je všeč, kar je slišala. Lena je zardela.

"Ti je po možnosti všeč Lan?" sem kar izpljunila. Obe sta se spogledali.

"Prosim, ne mu povedati." Torej tudi najstniške ibridke so se takole pogovarjale o fantih.

"Na naši šoli se na grobo delita dve skupini deklet," je rekla Meilin, ki je postala že bolj prijazna. "Skupina Lan Belin in skupina brata Lombergar."

"Aha," sem rekla z lažnim navdušenjem, kar dekleti nista opazili.

"Prijazen, a skrivnosten in močan Lan. Nevarna, temačna Lomebergar brata Adam in Nik."

Obleka, ki mi jo je posodila Meilin, je bila dolga in rdeče barve. Segala je do prstov na nogah in bila šivana v kitajskem stilu. Meilin mi je zvila lase z dvema kovinskima iglama na katerih so bile pritrjene majhne lotusove bele rože. Za pričesko je porabila dobro uro. Bila je bolj nežna kot Isabela, takrat ko sem bila prvič na zabavi princa Eliasa. A kljub temu ni bila najbolj pazljiva z iglami in sem včasih dobila pik v kožo. A me vsaj sedaj nihče ni hotel zadušiti z nevarnim korzetom. Prisežem, korzeti so prava nočna mora.

***

Florijan me je čakal pred vhodom v telovadnico, kjer je potekal božični ples. Ni izgledal slabo s svojo sivo obleko in temno modro srajco ter črtasto kravato.

Bil je v zadregi, ker sem ga tako očitno premerila od glave do pet. Hitro si je popravil kravato, kot da bi ga dušila.

"Živijo, Zala," je rekel. "Zgledaš... v redu."