The Golden Heart (slovensko)

5. Poglavje (Dobrodošla v peklu)

 Kot kača sem se zvijala v postelji. Nisem mogla zaspati, zato sem imela oči priprte in strmela v strop. Po glavi mi je letelo milijon stvari in niti ena ni bila dobrodošla. V glavi se mi je odvijal film, kako stojim pred zlatim kamnom. A tokrat me vila ni sprejela, ali spremenila v varuhinjo. Globoko sem zajela zrak.

 "Dobro jutro, Zala," me je že na vse zgodaj pozdravila Zarja iz kuhinje. Zavohala sem palačinke, a ker sem vedela, da imajo čarovniki poseben okus, sem pričakovala zmlete žabe ali kače, pajke... Nekaj od tega.

 "Žal, danes ne," mi je brala misli. "Vem, da tega ne maraš." Na krožniku so se zato znašle normalne "človeške" palačinke.

 "Hvala ti," sem zarisala z usti. Takoj za mano sta kot poklicani vstali še Tia in Nia. Tia me je previdno pogledala, nato pa oči skrila pred mano. Sklepam, da ji je bilo žal za tisto od včeraj. 

 "Upam, da sta se pripravili na današnji test matematike," sem pričela z neprijetno temo. Za Nio sem že vedela, da je bila stoodstotno naučena vseh enačb in formul. Kar se je tičalo lene Tie... Malo bi manjkalo, da ne bi izpljunila ves zajtrk iz ust. 

 "To je danes?" je vprašala presenečeno. Kaj ji nisem ves čas tečnarila z učenjem? Popraskala se je po glavi in torbo vrgla na kuhinjsko polico. Njen izraz na obrazu je bil kljub temu sproščen. 

 "Te ne skrbi, da boš pisala negativno?" jo je vprašala Nia.

 "Niti malo," je odgovorila.

 "Postajaš kaj živčna?" sem jo jezila po poti do šole. Pred vhodom se je obrnila k meni in mi pokazala jezik. Bila sem besna. Upam, da se je zavedala, da jo bom težje ščitila, če bo padla letnik ali se bo celo morala prepisati na drugo šolo. Ležerno si je šla skozi svoje kratke črne lase in prhnila.

 "Poslušaj me. Če pišeš matematiko ena-"

 "Ne bom pisala ena," mi je dejala in se nasmehnila. Govorila mi je naj ne skrbim in naj se ne ubadam s takšnimi stvarmi. Niti kančka nervoze ni bilo v njenem govoru.

 "In zakaj si tako prepričana?" Bila sem radovedna.

 "Ker imam knjigo urokov." Povzdignila sem obrvi in spačila obraz. Dobro je vedela, da sem ji uporabo le-te prepovedala. Da jo je brez moje vednosti uporabljala, ni bilo izključeno.

 "Bom jaz pazila nanjo," mi je rekla Nia. "Ne boj se. Ena boš pisala tudi z uporabo urokov."

 "Dobro jutro," me je pozdravil znan glas. Obrnila sem glavo in zagledala svetlolasca od včeraj, ki je stegoval roko v zrak in mi mahal. Bil je sproščen, a njegov obraz ni krasilo nobeno čustvo. Nisem bila prepričana ali je mahal meni, dokler me ni Tia dregnila v rebra, da sem se zbudila iz sanjarjenja. Nekaj v njegovem pogledu me je zmotilo.

 "Pozdravlja te," mi je dejala. Še enkrat sem ga pogledala. Za njim sem videla Rebeko, ki se mi je pačila. Zavila sem z očmi.

 "S temi ljudmi nočem imeti opravka," sem ji rekla in šla mimo fanta ne da bi ga pogledala, kaj šele pozdravila.

 "To je zlobno veš," me je karala Nia, ki je o vsem vse tako dobro vedela. Pšenične lase si je spela v zrahljan čop in njene trepalnice je krasila minimalna količina maskare. Gledala me je kot teta Zarja, ko sem pomotoma vrgla stran žabje krake, ki naj bi bile še za uporabo.

 "Zakaj si to naredila?" Tudi Tia je bila radovedna. 

 "Tako se je včeraj on obnašal do mene."

 "Preveč razmišljaš," je dejala Tia, ko je videla moj spačen obraz. Namrdnila sem se.

 "Ti pa premalo." Vrnila mi je kisel nasmeh.