ZASEBNA LAST BRATA

18. DEL

»Akin«

Spomnim se, kdaj sem se prvič vzburil zaradi Leva. Na eni tekmi sem se stepel s fantom iz nasprotne ekipe. Če bi me kdo takrat vprašal po razlogu, ne bi znal odgovoriti. Bil je tak dan, v sebi sem imel preveč negativne energije. Nekaj mi je rekel, pa sem zamahnil proti njemu. Zayn me je zvlekel stran, a kazni nisem ubežal. Trener je ponorel. Jasno mi je dal vedeti, da me vrhunske ekipe ne bodo želele, če se ne bom znal kontrolirati, ne glede na to kako dober sem. Pripravljen sem bil sprejeti vsako kazen, kasneje mi je bilo res žal, da sem se stepel. Še Lev me je takoj kontaktiral.

»Lev:« slišal sem, da si se stepel...si ok? #hug #kiss »Iamworried

»Jaz:« ok sem, hvala za skrb Lev #hug #missu

»Lev:« če bi se rad pogovoril, povej...danes lahko gledava Krvavega zaščitnika, sem ga pobral z neta... #hug #kiss #missu2

»Jaz:« super, ampak le, če potem ostaneš pri meni...se vidiva zvečer... #hug

»Lev«: zmenjeno #hug #kiss #cantwait

Pri naslednji tekmi, ki smo jo imeli čez en teden na šoli, sem se mogel pred in po tekmi obleči v šolsko maskoto volka in se sprehajati na šolskem dvorišču in po dvorani, kjer se je odvijala tekma. Trener je dal fantu, ki je bil običajno v maskoti prost dan. Kostum je bil velik, težak in debel. Kaj takega sem imel prvič na sebi in na začetku sem se moral prav miselno pripraviti, da sem skozi masko dihal pravilno in da me v majhnem prostoru okoli obraza ni zajela panika. Še dobro, da sem bil v kostumu popolnoma neprepoznaven. Tik pred tekmo sem se s trenerjevo pomočjo skobacal iz kostuma in že ves prepoten stekel na igrišče. Tisti dan je bil na tekmi tudi Lev z Zivo in Lauom, videl sem ga na tribuni.

Takoj po tekmi sem moral zopet v kostum. Tekmo smo zmagali proti ekipi iz sosednjega mesta. Vsi so bili veseli, vsi so se hecali in divjali okoli maskote. Vsak me je ogovoril, se z mano slikal, zavrtel ali pa me izzivalno udaril, vlekel za rep in ušesa. Spomnil sem se kako smo bili kdaj z ekipo na tekmah nesramni do kakšne maskote. Obljubil sem si, da nikoli več ne naredim takšne neumnosti, ker je občutek, ko si ujet v preveliki obleki, utesnjen in ponižan res grozen.

Kakšne pol ure po koncu tekme, so mimo prišli tudi Lev, Ziva in Lau. Lev je imel v rokah steklenico vina. Naredil je požirek in jo podal Zivi. Bili so razposajeni, nasmejani in razigrani. »Glej volk« je rekel Lev in mi skočil v objem. »Naj vaju slikam« je rekla Ziva in iz žepa potegnila telefon. »Pridi Lau, bomo naredili skupni selfi« je rekel Lev in ga potegnil bližje. Stisnili so se okoli mene in se slikali v več različnih pozah. Vmes so pili verjetno že toplo vino in se smejali. V nekem trenutku se je Lev poredno prepognil pred mano in s svojo zadnjico zaplesal pred mojim mednožjem. Ziva in Lau sta se zraven glasno smejala in ga snemala. Dojel sem kako tudi sam nikoli nisem razmišljal o tem, da te oseba iz maskote vidi, četudi ti nimaš pojma kdo je notri. Vedel sem, da mu je alkohol stopil v glavo. Lev nikoli ni bil tak. Še bolj tesno se je podrgnil po meni, se nabijal name kot bi se fukala. Nisem vedel kaj bi. Niti odmakniti se nisem mogel. V trebuhu so se mi pojavili mravljinci. Med nogama sem čutil kako moj tič raste. V mislih sem imel Levovo fantovsko telo. Tako noro sem se hotel izogniti vzburjenosti, a mi nikakor ni uspevalo. Nisem se hotel vzburiti ob fantu, ki je povrh vsega še moj brat. Nisem hotel imeti teh nagnjen v sebi, a me telo ni ubogalo. Še dobro, da je blago kostuma tako debelo, da ni izdalo moje rastoče vzburjene izbokline. Moja lica so gorela zaradi občutka sramu. »Mularija nehajte« se je zadrl poznan glas. Vsi trije so takoj stekli stran, še od daleč sem slišal njihov razposajen smeh. Trener me je rešil iz mučno prijetne situacije, »odslužil si kazen, upam, da je bila vzgojna« je strogo rekel.

»Lev«

Akinov osemnajsti rojstni dan. Takoj po polnoči sem uletel v njegovo sobo s penino v rokah. Spal je že, pa sem se vrgel nanj in ga začel žgečkati. Zbudil se je in takoj vedel, kaj hočem. Vedno, že od malega sem mu želel prvi čestitati za rojstni dan. Povlekel se je gor, se usedel in se s hrbtom naslonil na vzglavje postelje. Usedel sem se mu v naročje, ga objel in mu čestital. Poljubil sem ga na vsako stran lica in tretji poljub prilepil tik ob njegove ustnice. Spogledala sva se in za trenutek ostala v momentu. »Daj nazdraviva« sem rekel in pomahal s steklenico. Pomagal mi jo je odpreti, potem sem mu jo izpulil iz roke in naredil požirek tople penine. Akin je najprej odkimal, a sem vrh steklenice že prislonil na njegove ustnice in nagnil, da je penina stekla naravnost v njegova usta. Del tekočine se je razlil tudi po njegovi bradi in stekel naravnost na njegova razvita gola prsa. Drznil sem si in z jezikom pobrisal kapljice penine z njegove kože, vse od prs do ustnic. Ob dotiku mojega jezika je zavzdihnil in okamenel. Potem sem skočil z njega in v roke pograbil prenosnik. Za darilo sem mu naredil osebni filmček športnih utrinkov vseh pomembnih tekem.

»Vedno boljši si« me je enkrat pohvalil Ash, ko sva se že redno dobivala v prostoru s športno opremo ob šolski telovadnici. Vstal sem in spermo v ustih pljunil v koš. »Hvala Ash« sem odgovoril. »Ej a si morda videl tistega novega fanta, z rahlo vijoličnimi lasmi?« me je vprašal Ash. Pomislil sem in odgovoril »ja mislim da je Akinov sošolec«. »Akinov? Misliš nogometaša Akina? A ga poznaš?« je preveril začudeno. »Ja moj brat je, sem mislil, da veš...« sem odgovoril. »A tako...« je rekel zamišljeno. »Kaj pa je?« sem preveril. »Nič, samo zdaj mi je končno jasno zakaj me je spraševal kaj imam s tabo in če ti težim. Cel čas sem mislil, da si mu všeč, način na katerega te gleda...nikoli ne bi rekel, da je tvoj brat« je pojasnil Ash. Zavzdihnil sem in se zagledal v steno za njim, »najin odnos je...drugačen« sem rekel tiho. Ash je pokimal, »a tako. Lev vedi, da nisi edini in jaz te ne bom obsojal« je rekel in me objel. Takoj sem vedel, da ve, da imam čustva do svojega brata. »Kaj je zdaj s tem vijoličnim tipom, a ti je všeč?« sem vprašal Asha. Sramežljivo je pokimal. Tega se kar nisem mogel navaditi, tako ogromen, pogumen in močan, pa tako nežen in čustven. Od takrat naprej se nisva več mečkala. Brez besed in problemov, sva občasna srečanja spremenila v prijateljstvo. Sam sem bil s srcem pri Akinu in Ash se je zaljubil v fanta z vijoličnimi lasmi.

En dan sem se na hodniku zaletel v nekega fanta. Nisem ga poznal niti se nisem oziral kdo je. Mudilo se mi je na uro fizike. »Pazi kje hodiš peder« se je zadrl in družba okoli njega se je zasmejala. Prvič sem bil ozmerjan z besedo peder. In ni mi bilo vseeno. Za trenutek se mi je zavrtelo v glavi, čeprav sem vztrajno nadaljeval svoj korak. Rešile so me poznane oči. Zayn me je potegnil k sebi izza ovinka. »Lev si ok?« je vprašal. Pokimal sem. Zayn je nekako vedno gledal name, me čuval. Bil je kot začasni starejši brat. Še posebej, če Akina ni bilo v bližini ali na šoli. Kot recimo tisti dan, bil je pri zobozdravniku. Vdihnil sem in tiho zaklel. Zayn me je potrepljal po hrbtu. Nič ni rekel.

Z Akinom sva hodila v šolo skupaj. Ko je bilo vreme lepo z motorjem, kasneje, ko pa je Akin naredil izpit in dobil terenca pa z avtom. Včasih, če sem začel prej ali imel dodatno dejavnost pred poukom, sem šel na avtobus.

Šolsko parkirišče je bilo veliko. Vedno sva parkirala na istem mestu, se včasih objela, odvisno od trenutka in šla vsak na svojo stran, vsak k svoji družbi.

En dan smo šli skupaj na šolski izlet. Prvi, tretji in četrti letniki. Obiskali smo muzej matematike in hišo voščenih lutk. Večino časa sem preživel s svojim razredom, z Zivo in Lauom. Vmes sem opazoval Akina. Večino nogometne ekipe je bilo v njegovem razredu. Vsi polni sami sebe, so se smejali v tri dni in ogovarjali punce iz četrtega letnika, Akin seveda skupaj z njimi, kot ovčka. Videl sem tudi Asha, opazoval je fanta z vijoličnimi lasmi.

Med malico za katero smo imeli pol ure, sem šel do Akina. Obesil sem se mu okoli vratu. Nikoli me ni zavrnil, čeprav je sovražil sumljive in sovražne poglede sošolcev. Zašepetal sem mu na uho in se pozanimal kako je ime novemu fantu. Moje vprašanje mu ni bilo všeč, a mi je vseeno odgovoril. »Link je« je rekel in pogledal okoli, če ga je kdo slišal.

Linka sem direktno ogovoril, fant je bil čisto prijazen. Predstavil sem ga Ashu, Zivi in Lau. Ash se mi je zadovoljno zahvalil, me objel. Videl sem kako me Akinove oči gledajo, bil je naravnost besen.

V drugem delu izleta je cel čas visel ob meni. Vseeno mu je bilo, kje je bil njegov razred in kaj so si mislil njegovi sošolci. In tudi meni je bilo prav. Rad sem bil z njim. Skupaj sva si ogledovala stvari, se smejala in se pogovarjala.

Zelo dobro se spomnim Akinovega vonja. En dan je prišel domov iz treninga, z veliko torbo čez rame, ves raztresen, z razmršenimi lasmi. Ni se stuširal na treningu, ker se mu je mudilo k Zaynu. Njegov vonj mi je butnil v nos takoj, ko se mi je približal. Možat vonj, vonj po testosteronu, ki sem ga zadnje čase zaznaval pri njem in vonj po svežem potu. Oba sta se opojno pomešala z Akinovim osebnim vonjem, sladkim vonjem njegove kože in dezodorantom, ki ga je vedno uporabljal. Objel me je v pozdrav in slovo hkrati, ravno sem se odpravljal k Zivi. Ta njegova močna moška toplota v kateri sem se okopal vsakič, ko me je objel, nebeški vonj, ki ga je delil z mano. Bilo je tako zasvajajoče, želel sem vedno več.