ZASEBNA LAST BRATA

24. DEL

»Akin«

Zbudil sem se ob zoprnem zvoku budilke. Ura je bila zame prezgodnja, a sem moral vstati zaradi pomembne tekme, ki smo jo imeli v mestu na obali. Takoj sem se spomnil dogodka z Levom. Najprej se mi je celo zdelo, da so bile vse skupaj le sanje. A so moje spodnjice ostale tam kjer jih je pustil Lev, še vedno nizko na stegnih, razkrivale moje mednožje. Sploh ne vem kako sem zaspal, vem samo, da sem razmišljaj, da bi šel za Levom, ko me je preprosto zmanjkalo.

Zjutraj sem se na hitro uredil pojedel zajtrk in pokukal v Levovo sobo da bi se poslovil, v upanju, da že bedi. A nisem imel sreče, Lev je spal, zvit v klobčič. Bigel je ležala ob njegovih nogah, dvignila glavo, ko me je slišala. Ob pogledu na spečega Leva, sem v trebuhu začutil metuljčke. Tega občutka nisem poznal.

Zavzdihnil sem. Pred mano je bil dolg dan. Zelo pomembna tekma, jaz pa sem cel dan razmišljal o tem, da bi čimprej prišel domov, nazaj k Levu. Res ni mogel zbrati bolj bednega dneva, dneva, ko sem bil cel dan zdoma, saj je vedel, da me ne bo. Zakaj ni počakal kak dan, zato da bi lahko bil z njim, zato da med nama ne bi bilo teh nerodnih ur, sem se spraševal. Telefon sem med dolgo mučno vožnjo večkrat prijel v roke, a nobena beseda ni bila dovolj pametna in primerna, da bi mu kaj tudi dejansko poslal.

Takoj, ko sem prišel domov sem šel v Levovo sobo. Ko sem vstopil je trznil in me pogledal. Pogled nanj, na njegovo bližino me je pomiril. Težko torbo sem spustil na tla in zaprl vrata za sabo. »Zmagali smo« sem rekel, da bi prekinil tišino. »Hmm?« je odreagiral zmedeno. »Zmagali smo tekmo. Danes smo bili na obali, a si pozabil?« sem resno rekel. Ostal je tiho. Približal sem se mu »si ti ok?« sem preveril. Pokimal je in se zazrl v moje oči. Usedel sem se k vznožju postelje tako, da sem hrbet naslonil na steno. Lev je sedel ob vzglavju postelje, predaleč od mene. Spet sva se spogledala, si brez besed zrla v oči. »Cel dan sem čakal, da pridem domov...k tebi...zakaj si izbral ravno tak dan, ko sem bil cel dan nedostopen« sem mirno rekel, komaj nabral pogum za izrečene besede. »Morava se pogovoriti, nočem, da je med nama čudno« sem nadaljeval. Lev je le pokimal. »A se zavedaš kaj se je zgodilo? A se zavedaš, da sem...fant« sem rekel s tresočim glasom. »Ja in...« je odgovoril lahkotno. »Torej si gej?« sem bil direkten. »Ja« je iskreno rekel. Ob njegovih besedah me je stisnilo v prsih. Moj brat je bil gej. Nasmehnil sem se »lahko bi mi preprosto povedal, ne pa pokazal...« sem rekel v hecu, da bi prekinil napetost. Prisrčno je zardel. »Jebi se« je odgovoril uporniško.

»Brata sva« je šepnil zaskrbljeno. »Saj se ne bova poročila« sem komentiral lahkotno. »Zakaj si to naredil?« sem vprašal. Hotel sem se pogovarjati o tem kar je naredil, hotel sem vedeti vse. »Saj sem ti rekel, ker sem slišal pogovor« je vztrajal. »A je bilo to prvič?« sem bil predrzen. Odkimal je, a me ni presenetil. »A poznam koga?« sem vprašal, a v resnici nisem želel odgovora. »Ash« je rekel kratko in direktno. Odgovor me je zmotil. V sebi sem zaklel, lahko bi vedel bedak, sem ozmerjal samega sebe. Kot da je opazil moj odziv je rekel »a samo nekajkrat na začetku šolskega leta«.

»A boš povedal staršema?« me je vprašal zaskrbljeno. Odločno sem odkimal, »ne zakaj bi jima povedal« sem rekel.

»A ti je bilo všeč?« sem rekel nagajivo. V misli se mi je prikradel moment, ko me je poželjivo vzel v usta. »Ja, zelo« je odgovoril in vprašal »pa tebi?«. Seveda, najboljši si, sem rekel v sebi, navzven pa sem se le nasmehnil in vstal. »Na to ti ne morem odgovorit Lev« sem rekel z bolečino v sebi. Nisem mu mogel priznati, da mi je bilo všeč, da je bilo vrhunsko. Bil je fant, bil je moj brat.

Nagnil sem se k njemu. Moral sem se dotakniti teh božanskih ustnic. Uhan pod ustnico je iz obročka spremenil v bunkico in ni mi bilo tako všeč. Nekaj me je vleklo tja, k tem ustnicam. Dotaknil sem se jih z jezikom, nežno polizal najprej spodnjo in potem zgornjo ustnico. Bil je tako mehek, tako drugačen, kot punce na katere sem bil navajen. Nisem zdržal več stran, poljubil sem ga. Okusil njegovo slino, se zgubil v njegovih ustnicah. »Daj si nazaj obroček« sem roteče ukazal.

Rahlo sem ga ugriznil za ustnico in se prestavil na njegov vrat. Nežno sem ga poljubil, polizal. Zagrizel sem v del njegovega vratu, želel sem ga označiti, pustiti svojo sled na njemu. Ob mojih dotikih je vzdihnil, čutil sem kako se je njegovo telo napelo, kako je zadrhtel. Za trenutek se mi je zdelo, kot da je doživel orgazem. Rahlo sem se nasmehnil in poljubil ranjeni del vratu. Moj Lev, moj brat Lev.

Bilo je pozno, moral sem pod tuš. Jaz sem naredil drugi korak. Tretji je bil njegov. Pomignil sem mu z glavo, ga povabil, da pride spati k meni. Odločitev pa je bila njegova.

»Lev«

»Sem mislil, da te ne bo« je šepnil Akin, ko sem čez dobro uro tiho in po prstih prišel v njegovo sobo skozi skrivni prehod. »In jaz sem mislil, da me boš sovražil...ker sem gej« sem tiho odgovoril. Potegnil me je k sebi pod odejo in me prisilil, da ga pogledam v oči »nikoli te ne bom sovražil« je resno rekel. Kako lepo je bilo slišati te besede. »In jaz bom vedno prišel, če me boš le želel« sem dodal in se obrnil na bok, stran od njega. Svoje roke je ovil okoli mene, se stisnil k meni. Čutil sem kako je ustnice pritisnil ob moj tilnik, čisto nedolžno. »Nikoli več si ne prebarvaj las« je resno šepnil in obraz skril v moje lase. Nasmehnil sem se v tišini in temi ter svoje telo še bolj stisnil k njemu. Ob svojih ritnicah sem čutil njegovo veliko trdoto. Presenetil me je, po drugi strani, pa mi je bilo zelo všeč, da sem imel tako kontrolo nad njim.

Nikoli si nebi mislil, da bo imel moj uhan na Akina tak vpliv. Nikoli niti nisem vedel, da mu je piercing čez ustnico tako všeč. Ko sem dobro pomislil, sem se spomnil nekaj skic fantov z uhanom čez ustnico, ki sem jih videl v njegovem skrivnem zvezku.

Zamenjal sem si uhan, tako kot si je zaželel. Takoj zjutraj, ko sva se srečala v kopalnici ga je opazil. Nasmehnil se je, pogledal okoli na hodnik in zaprl vrata. Poželjivo me je potegnil k sebi, me obrnil ter me naslonil na vrata kopalnice. Poljubil me je, na koncu nežno ugriznil v ustnico ter z jezikom zdrsel čez hladno kovino, »tako mi je bolj všeč« je odločno šepnil in nadaljeval z umivanjem, kot da se nič ni zgodilo.

Vsak večer sva spala skupaj, a od tistega večera in kratkega poljuba v kopalnici nisva več prestopila meje. Akin ni naredil prvega koraka, sam pa tudi nisem upal tvegati, pokazati kako močno si ga želim. Večkrat sem opazil kako napet je bil, večkrat sem začutil kako je bil ves trd in vzburjen ob meni. Takrat sem le čakal, na vsaj kak majhen namig, na dovoljenje, da ga potešim. Enkrat sem imel dosti, nisem mogel biti več tiho. »Trd si« sem šepnil, ko je zopet ležal za mano. Zagodel je, kot da ga je zabolelo, ker sem opazil, ker sem omenil na glas. »Kar ignoriraj, vedno se vzburim, ko se me dotakneš« je rekel z bolečino v glasu. Nisem vedel kaj bi odgovoril na to, pa sem kar molčal.

Spomnim se dne. Bil sem doma, na računalniku, ravnokar sem preizkušal novo igrico. Zazvonil mi je telefon, klical me je Akin. Oglasil sem se, njegov glas je bil razdražen, drugačen. »Pomagaj mi...prosim« je šepnil, v njegovem glasu sem prepoznal pohoto. »Nikakor ne morem...noče mi...« je rekel, a ni dokončal stavka. »Ti ne pride?« sem izzivalno vprašal. Zagodel je. »Si s punco, ti ga vleče?« sem bil radoveden. V prsih me je stisnilo. Misel na Akina z nekim dekletom mi ni bila všeč. Pritrdil je. »Bi rad, da ti pride?« sem preveril. »Ja, prosim« je bil odločen. »A si potreben?« sem rekel. »Ja« je odgovoril. »A si trd in velik?« sem nadaljeval. »Ja« je rekel pohotno. Med nogama sem začutil svojega tiča. Bežno sem se pobožal po njem in si v mislih predstavljal Akina. »A razmišljaš o meni?« sem vprašal. »Aha« je vzdihnil. »Reči naj neha...naj se odmakne« sem ukazal. »Kaj?« je bil šokiran. »Reči ali pa prekinem« sem rekel strogo. Zagodel je, »nehaj in pojdi ven« je ukazal resno. V ozadju sem slišal dekletov zoprni glas, vrata, ki so se odprla in nazaj zaprla ter zaklenila. »Priden. Sedaj pa ga primi v roke, božaj se in ga drkaj« sem bil poreden. Njegovo dihanje se je pospešilo. »Si me želiš?« sem pohotno rekel, čisto blizu orgazma. Zarjovel je in glasno kriknil. Prišlo mu je in meni tudi. Iz sebe nisem spravil nobene besede več. Prekinil sem zvezo, naju rešil nerodne situacije in nepotrebnih besed.

Težava pri Akinu je bila, da je poskušal biti povprečen, živeti v škatli, okvirju, dihati v okvirju. Kot večina ljudi je sprejel okvir, kot svoj svet, skupaj z vsemi neumnimi pravili in prepričanji. Okvir je bil varen, udoben, zagotavljal mu je kariero brez govoric, brez rumenega tiska. Jaz pa sem bil ne okvirjen, nisem razumel povprečnosti, že od malega sem bil drugačen od drugih. Zaradi svoje inteligence sem drugače dojemal svet okoli sebe. Čeprav sem bil tako vzgojen, okvirja nisem imel v krvi. Problem v Akinu je bil, da si je želel živeti povprečno, v okvirju, bil pa je nadpovprečen. Nisem mu mogel dovoliti tega, nisem mogel dovoliti, da bi uničil sam sebe. Želel sem, da bi bil skupaj z mano, izven okvirja.