ZASEBNA LAST BRATA

10. DEL

»Akin«

En dan sem nujno rabil računalnik za šolo in moj se ni hotel prižgati. Skozi skriven prehod sem uletel v Levovo sobo, jo opazoval in se usedel na udoben vrtljiv stol za mizo. Prebudil sem enega od računalnikov a me je zaustavilo okno, ki je zahtevalo geslo. Skušal sem ugibati in sem notri vpisal prvo stvar, ki me je spomnila na Leva. Seveda geslo ni bilo pravilno. V isti sekundi mi je zazvonil mobitel, bil je Lev. Takoj ko sem se oglasil me je vprašal »kaj delaš na mojem računalniku?«. Spačil sem se »kako veš da sem jaz?« sem se pritožil. Odgovoril mi je »samo ti bi vtipkal besedo Bigel in upal, da imam tako lahko geslo«. Zavzdihnil sem, imel je prav. Res je bilo prelahko. »Nujno rabim računalnik za šolo, moj se ne prižge« sem pojasnil. »V redu je, iz drugega predala vzemi prenosnik, tisti nima gesla« mi je rekel. Takoj sem odprl prvi predal in v njem zagledal tubo lubrikanta, robčke in neko revijo, za odrasle. Lev je opazil mojo tišino, »drugi predal sem rekel« je strogo ponovil. Zdrznil sem se, zaprl prvi predal, odprl drugega, vzel ven prenosnik in polnilec, prekinil klic in šel v svojo sobo.

Ko je šel Lev v deveti razred je s sabo na avtobus vzel tudi Juno, včasih pa sta starša oba skupaj odpeljala v šolo. Lev se je tisto leto zelo povezal s sestrico. Pomagal ji je v šoli, vedno jo je učil novih stvari in Juna se je navezala nanj. In skupaj sta morila življenje naši mački Bigel.

Eno noč sem se zbudil ker me je tiščalo lulat. Ob sebi sem zagledal spečega Leva. Presenetilo me je, ker vem, da sem zvečer zaspal sam. Šel sem v kopalnico, lulal in se vrnil nazaj v posteljo. Opazoval sem Levovo drobno speče telo. Ni me motilo, da se je pritihotapil k meni. Kdaj zvečer sem ga pogrešal ob sebi, pogrešal spanje ob njem. Ulegel sem se za njega na bok in ga objel okoli pasu. Zaspala sva v žlički.

V drugem letniku sem dobil motor, ko sem naredil izpit. To je bilo moje novo prevozno sredstvo v šolo. Včasih sem po poti domov pobral Leva in skupaj sva se odpeljala krog po mestu. Lev nikoli ni bil preveč navdušen nad motorji, a je meni zaupal dovolj, da si je drznil iti na vožnjo z mano.

Čisto po naključju sem se ujel z neko punco po pouku. Oba sva vedela kaj hočeva. K njej nisva mogla, jaz pa sem bil tako zelo potreben. Pa sva šla k nam, vedel sem, da staršev ni doma in da je Lev na krožku. Kot bi se nama mudilo sva se hitro slekla in oblačila razmetala po celi moji sobi. Po prvem orgazmu sem uporabljen kondom odvrgel na tla, pograbil drugega in nadaljeval s seksom. Kar ni nama zmanjkalo energije, vse dokler...v svoji sobi nisem zagledal besno solznih oči. Domov nikoli več nisem pripeljal nobene punce.

Naslednji dan, v soboto sem se udeležil rojstnodnevne zabave sošolčevega brata. Zabava je bila osrednja tema pogovorov že mesec prej, vsi so govorili o tem kako noro bo. Z Zaynom sva se včasih udeležila kakšne zabave, pa sva šla tudi na to. Na vrhuncu zabave, ko je bilo najbolj divje, se nam je pridružila skupina najstnikov. Nihče ni točno vedel kdo so, ker so nosili maske na obrazu. Govorilo se je, da so osnovnošolci, a je bilo prisotnim popolnoma vseeno, ker so s sabo prinesli kar nekaj alkohola.

Plesal sem z neko punco ali dvema, ne vem več točno. Vedno sem rad plesal, tako kot pač fantje plešejo. Zayn se je poleg mene na plesišču mečkal z neko rjavolasko. Nekdo me je butnil v rame in ozrl sem se. Mimo mene je šlo nekaj zamaskiranih mladostnikov. Bili so razposajeni in divji. Nazdravljali so s steklenicami in vriskali. Na sebi sem čutil pogled. V skupini zamaskiranih sem videl oči, ki so zrle vame. Čudovite oči, oči ob katerih se je v meni nekaj premaknilo. Poželjiv pogled. Kot bi me nekaj vleklo k tej osebi. Kot, da bi bila med nama nevidna nitka. Nisem vedel ali je bila punca ali fant. In v tistem trenutku mi je bilo popolnoma vseeno. Ko sem se želel prebiti do te osebe, me je Zayn prijel za rame in me nekaj vprašal. Hitro sem mu odgovoril in zopet pogledal pred sebe, a tiste prave zamaskirane osebe ni bilo več tam. Jezno sem zarjovel. V srcu me je zapeklo, kot da bi izgubil nekaj pomembnega. Teh željnih oči nisem pozabil.