V Sedmih Nebesih

3. Poglavje

Naslednje jutro sem v novo šolo odšla z nerazložljivim nasmehom na obrazu. Na prvi uri sem se z vsemi zelo dobro razumela. Klemna pa do sedaj se nisem videla. "Hejla. Si ze videla svojega bodocega fanta? :)" sem med odmorom dobila sporocilo od Julije. "Ne nisem se. :( " tolažila sem se, da je mogoce zbolel in da ni mogel v solo. "Živjo. Ti si Mija, ne?" za mano se je prikazala črnolasa punca, ki sem jo  že nekje videla. "Hej. Ja sem. Se mogoče poznamo?" "Ja.Jaz sem Klara. Hodim v isti razred kot ti." prijazno se mi je nasmehnila. "Če hočeš lahko pri naslednji uri sedimo skupaj." je hitro dodala, ko je šolski zvonec naznanil začetek 3. ure. "Lahko." prijazno sem se ji nasmehnila nazaj in začela hoditi proti učilnici. " En fant pri vratih te gleda. :)"  mi je sredi ure Klara na mizo vrzla roza listek. Minuto sem gledala v listek in 10x prebrala besedilo na njem, da sem se prepričala, da prav vidim. Zakaj bi prav mene gledal? Počasi sem pogledala proti steklenim vratom. Res je stal tam fant, ampak ne katerkoli fant. Bil je Klemen. Oči so se mi zalesketale in usta so mi skočila v nasmeh. Ko me je opazil se je tudi on nasmehnil in mi pomahal. " Ga poznaš?" na mizo mi je priletel še en listek "Ja ga. Včeraj sva se spoznala. ;)" hitro sem skracala na list, nato pa je zvonil zvonec. Pobrala sem vse stvari in tekla ven čez vrata, da bi ujela Klemna. "Klemen!" zakričala sem čez cel hodnik, da se je še nekaj ostalih dijakov obrnilo. "Živjo. Nisem te želel motiti med poukom, res." "Saj me nisi. Prav vesela sem bila, ko sem te videla." nasmehnila sem se mu in ga pogledala v oči. "Hotel sem te le vprašati če imaš jutri zvečer čas, da bi šla z menoj v kino." "Seveda imam čas." moje srce je začelo biti hitreje. "Okoli 5h popoldan tukaj pri šoli?" "Vredu bo." "Se vidiva." se mi je nasmehnil, obrnil in začel hoditi proti razredu. Stala sem sredi hodnika in gledala kako izginja med ljudmi. "Mija? Si vredu?" Klara se je pojavila za mano malo zaskrbljujoča. "Ja sem. Pojdimo v razred." 

*******

Naslednji dan sem bila cel dan zelo dobre volje zaradi tega. Ves čas sem se smejala. "Hej, Mija. Imaš čas za pijačo? Ena ura mi odpade."  Lan mi je poslal sporočilo pravi čas. "Ok. Pridem čez 10 min v Piccolo cafe." Obrnila sem se in hitro stekla po stopnicah navzdol, da me nebi učiteljica videla. 

******

"Hej, Lan." pozdravila sem Lana takoj, ko sem vstopila v Piccolo cafe. "Hej." usedla sem se zraven njega na velik, črn, usnjen stol in si slekla plašč. "Kako si?" Prekinila sem tišino. "Dobro, pa ti?" "Tudi vredu. Danes grem s tisim fantom,ki sem ga spoznala prvi dan v kino." Nasmehnila sem se mu in ga pogledala. "Res? Sem vesel zate." rahlo se mi je nasmehnil nazaj. "Že veš, da gre Julija čez en teden v London?" naslonil se je nazaj in si s prsti popravil lase. "Ne nič nevem. Sem vesela zanjo. Vem koliko si je želela to." 

*******

Po eni uri in pol sem se odpravila domov, ker je bilo tudi pouka že konec. Ura je bila 4.00 popoldan in sem se pripravljala, da se dobim z Klemnom. Vzela sem telefon in ugotovila, da imam dva neodgovorjena klica. En je bil od Julije, drugi pa od očeta. Moj oče im mama sta ločena in se ne razumemo dobro,  zato že daljši čas ignoriram njegove klice. Oblekla sem se in odšla peš do šole. "Živjo, Mija." Za mano je stal Klemen. "Živjo." ko sem se obrnila me je objel. Objela sem ga nazaj in se počutila srečnejšo kot kdaj prej. Ko me je izpustil se mi je lepo nasmehnil. "Greva?" 

.