V Sedmih Nebesih

6. Poglavje

Ko sem prišla domov sem šla takoj v svojo sobo. Še zmeraj sem bila šokirana od tega, kar sem danes videla in slišala. Tolažim se, da je ljubosumen, ampak me je zelo prestrašil z njegovo resnostjo. 

Čez kako uro, ko sem že skoraj spala, mi je začel zvoniti telefon. Moj ton zvonenja je težko preslišati in ustrašila sem se, da moja mami že spi in da jo bo zbudilo. Zato sem samo pritisnila gumb za zaklepanje in utišala telefon. Ko sem spet skoraj zaspala nazaj sem dobila sporočilo, ki je bilo od mojega očeta. "Zakaj mi ne odgovarjaš na klice in sporočila." sporočilo in neodgovorjen klic sem takoj izbrisala. "Je kaj narobe?" je na tiho prišla v mojo sobo mami. "Ne, vse je vredu." sem zaspano odgovorila. "Potem pa vredu. Lahko noč." "Noč." Obrnila se je in odkorakala ven iz moje sobe.

To noč nisem dobro spala. Ves čas sem se prebujala in sanjala o Klemnu in očetu. "Dobro jutro, Mija." mi je dobro jutro zaželela mami, z veselim tonom v njenem glasu. "Jutro, mami." vzela sem si mleko, si ga nalila v šalico in vanjo natresla kosmiče. "Si dobro spala?" je po nekaj minutah tišine vprašala mami. " Ja sem." skoraj vedno lažem o svojem počutju, zato ker če povem, da sem dobro, potem mi ni treba odgovarjati na dodatna vprašanja. Bila je sobota in nisem imela namena it nikamor, zato sem se problekla v trenirko in si spela lase. "Mija telefon ti zvoni!"  se je mami zadrla čez celo stanovanje, medtem, ko sem bila v kopalnici. "Takoj bom!" počasi sem se začela premikati proti svoji sobi kjer sem imela telefon. Kdorkoli že je bo moral počakati. Znana sem po tem, da znam biti med vikendi zelo lena. Ko sem prišla do sobe sem imela že neodgovorjen klic. Bil je Klemen. Takoj sem ga poklicala nazaj vendar se mi ni javil. Predvidevala sem, da se trma, ampak sem takoj za tem, ko sem prekinila dobila sporočilo od njega: " Pridi čez 1 uro pred šolo." ura je bila šele 10.30 zjutraj in to je še zelo zgodaj zame. Obula sem se in oblekla jakno ter se odpravila proti šoli. 

 Ko sem prišla tja, Klemnda še ni bilo tam. Sem pa med potjo dobila sporočilo od Julije: "Hej, imaš čas ob 15h? prišla bi vaju z Aaronom pogledat, preden grem v London. :)"  Z veseljem sem ji odpisala, da imam čas, ker imam zelo rada njene in Lanova obiske.  "Spet Julija?" se je za mano prikazala visoka potava. Bil je Klemen. Vendar njegov obraz ni bil  resen in tudi smejal se ni, nekaj vmes. "Ja. Kaj si me želel videt?" pogledla sem ga nazj in se rahlo nasmehnila. "Je narobe če hoče fant videti svojo punco? " se je nasmehnil in me poljubil na lice. Odkar sva skupaj me še ni poljubil na usta, kar mi po eni strani odgovarja. "Ne, ni narobe." sem se še bolj nasmehnil in ga prijela za roko, ter začela hoditi proti cesti. "Greva k tebi? " njegovo vprašanje me je presenetilo. Nisem bila prepričana ali ga lahko pripeljem domov. "Hmm.. nevem, pomoje lahko." "Odlično." Nasmejal se je in hodil naravnost po pločniku, kot da bi vedel kje živim.