V Sedmih Nebesih

10. Poglavje

"Moj najboljši prijatelj že skoraj 5 let." pogledala sem pa s strahom v očeh in začutila vibracijo mojega telefona v torbici. Vendar nisem pogledala kdo je. Stala sem nepremično in ga gledala. "Aha. Vredu." nasmehnil se je vendar sem še zmeraj prestrašeno stala pred njim. Potegnil me je za roko in začela sem hoditi naprej. "Klemen oprosti ne počutim se dobro. Domov grem." ustavila sem se in ga pogledala "Že? Saj še nisva prispela do postaje. Daj no ostani." prijel me je močno za roko in me potegnil k sebi. "Ne, Klemen!" povišala sem ton in se odrinila od njega "Domov grem, ker se ne počutim dobro!" obrnila sem se in začela hodit v drugo smer z zelo hitro hojo. Nisem gledala nazaj, vendar sem čutila njegov pogled na sebi. 

Ko sem prispela domov me je doma čakal Lan. "Hej, Mija. Skrbelo me je, ker mi nisi odpisala na sms in sem prišel." čakal me je takoj pri vratih. "Hej. Oprosti pozabila sem pogledati. Kaj je?" "Nekdo je odpovedal iskalno akcijo, ker je rekel da mu je Julija povedala da ima namen pobegniti." nisem mogla verjeti svojim ušesom ."Ne to je nemogoče. Julija nikoli nebi pobegnila brez naju ali pa vsaj da midva ne vema." Lan je pogledal stran in na prsih prekrižal roke. Nikoli ga še nisem videla tako slabe volje. "Lan, poslušaj me. Našli jo bomo pa če bomo mogli v Miami po njo." Objela sem ga in po licu mi je pritekla solza. "Si vredu, Mija? Zgledaš mi zelo slabo.." me je narahlo vprašal Lan "Ja, sem vredu, samo glava me boli." Pogledal me je v oči "Mija, ni samo to ne?" pogledala sem stran od njegovega pogleda "Res je." "Povej mi kaj je narobe. Veš da mi lahko vse poveš." "Pojdima v sobo pa ti bom povedala."

 Ko sva prispela v sobo je Aaron mirno ležal na moji postelji in jaz sem se vsedla zraven njega. "No mi boš zdaj povedala kaj je narobe?" Lan je sedel čisto zraven mene in me gledal. "Bila sem z Klemnom.." nisem mogla nadaljevati stavka pogledala sem nazaj proti Aaronu in ga pobožala. "Ja in kaj se je zgodilo?" "Nevem več. Zelo čuden občutek imam z njim. Ne kot da sem njegova punca, ampak njegova lastnina in da ve vse kje sem in kaj delam." pogledala sem ga spet z solzmi v očeh. "Mija če hočeš lahko jaz uredim. Zdi se mi dobra ideja, da se razideš z njim če se tako počutiš. Lahko to tudi jaz naredim namesto tebe, če hočeš." potegnil me je k sebi in me objel. "Daj ti prosim." sem ga v solzah prosila.

Lan je odšel kakšno uro za tem ko sem mu dovolila, da prekine z Klemnom namesto mene. Zaradi tega me je glava še bolj bolela. Moj telefon je spet začel poskakovati po moji pisalni mizi. "Sedaj se odpravljam do Klemna." Sporočilo je bilo od Lana. Nisem bila čisto prepričana če je to najbolj pametno vendar vem da imam Lana ob svoji strani. "Vredu. Kako si dobil njegov naslov?" "Nisem ga. Rekel je da se dobiva na glavni avtobusni postaji." Ni se mi zdelo pametno, da se dobita na glavni postaji, ker tam se dogaja veliko kriminala in se jima lahko kaj zgodi.

Čez slabo uro sem Lanu poslala sporočilo "Kako je šlo?" odgovora nisem dobila.