Zaupanje❤

2. Nemorem nehati misliti nanj

Dnevi so minevali jaz pa sem razmišljala samo še o njem. Popolnoma mi je zmešal glavo. Tako sem se želela v knjižnico, pa me je Ana vedno zadržala. Ukvarjati sem se morala z njenimi trapastimi problemi. Samo, da jo je en fant pogledal, sva ga morali še cel dan iskati. Obsedena je s tem, da si najde fanta. Sploh ni opazila kako odsotna sem. Cel teden se mi vlekel kot, da bi minevala leta, ko je končno spet prišel ponedeljek. Med slovenščini je učiteljica spet hotela še eno knjigo. Visoko sem dvignila roko in zavpila "Jaz bi jo šla iskat!". Cel razred se je zastrmel vame. "Tega pa nisem še nikoli doživela, da bi gdo s takim veseljem šel iskat knjigo. Malo me skrbi, kajti zadnijč smo te čakali najman 15 minut", je strogo rekla učiteljica. "Med tednom sem bila veliko v knjižnici. Prisežem, da bom danes hitreja nazaj." Učiteljica je malo oklevala potem pa mi končno dovolila. Tekla sem vsa do knjižnice, potem pa sem se ustavila. Kaj če ga danes nebo?? Počasi sem odprla kljuko in se ozrla po knjižnici. Stal je v kotu in bral neko debelo knjigo. Počasi sem hodila do njega in tiho rekla "Hej Luka" Ozrl se je k meni in se nasmehnil  "o Lija, si spet prisla po knjigo? "Ja", sem naveličano odgovorila in mu podala listek s knjigo. Hitro jo je našel in mi jo podal. "Kako si?", sem ga vprašala kot da se poznava že leta. "Malce mi je dolgčas drugače sem pa vredu." Nasmehnila sem mu in se odločila, da je bolje da grem. Hodila sem proti vratom ko me je zadržal "Lija, pridi spet naslednji teden!" Najraje bi kar poskočila a sem se zadržala in se obrnila "z veseljem bom spet prišla" Nasmehnil se mi je, potem pa sem odšla v razred. Učiteljica me je ukregala, jaz pa se nisem menila zanjo.  Pomemben je bil samo on.