Zaupanje❤

14. Reševanje 2.del

Tako smo čez 15 minut v Markovem avtu sedeli jaz, on in še dva policista, ki sta Ano iskala že po prvem napadu. Mark jima je nekaj povedal že po telefonskem klicu, večji del pa še v avtu. Jaz sama nisem bila zmožna govoriti. Tako me je bilo strah zaradi Luka, da sta me policista večkrat morala miriti, da bo vse v redu in, da bom kmalu že lahko videla Luka, Ana pa bo v zaporu. Ampak nekaj v meni mi je govorilo, da nebo ravno tako. Kmalu smo se pripeljali do jezera. Policista sta se sklonila, da ju nabi slučajno kdo opazil. Jaz in Mark sva previdno stopila iz avta in izpod klopi vzela list papirja. Odšla sva do avta in prižgala luč. Ugotovili smo, da se skrivajo v zapuščeni koči, ki se nahaja samo nekaj minut stran od jezera. Ob tem me je spreletel srh, namreč okoli krožijo govorice, da v njej straši. S svojimi trapastimi problemi nisem želela obremenjevati ostalih, zato smo se odpravili proti koči. Po nekaj minutah smo jo končno zagledali. Policista sta nama dala še zadnja navodila, nato pa sva izstopila. Hodila sem čisto blizu Marka in se tresla od strahu. Mark me je tiho miril, a še ta je kmalu utihnil namreč stala sva pred vrati koče. Najprej sem želela potrkati, a sem se kmalu premislila in samo odprla vrata. Pred sabo sem zagledala dva ogromna tipa, ki sta se v istem trenutku zazrla v naju. Eden je odšel skozi še ena vrata, ker je verjetno šel opozorit Ano. Drugi je stopil k nama in naju na silo potisnil v notranjost ter zaloputnil vrata. Z Markom sva tiho opazovala tipa, ki se je igral z svojo pištolo, zaradi česar me je postalo samo še bolj strah. Čez nekaj časa je prišla Ana. Strmela sem v njo kod, da jo vidim prvič. Njeni prej svetli lasje so bili zdaj črni, prav tako njeni nohti in ustnjice. Zasmejala se je "ooo Lija! Si prišla rešit svojega princa?" Ob tem so se vsi trije glasno zasmejali. Ana se je nato odmaknila od vrat in mi s pogledom povedala naj vstopim v tisto sobo. Nekaj časa sem še oklevala, nato pa tiho vstopila. Prostor je bil temen, zato sem prižgala luč. Razgledala sem se po sobi in zagledala Luka, koko je negibno ležal na postelji. "Luka", sem zavpila in stekla proti njemu. Sklonila sem se in se dotaknila njegovega lica. Bil je ves bled v obraz, zaradi česar sem se močno prestrašila. Na njegovem vratu sem preverila utrip in na srečo je bil še živ nakratko sem se uzrla proti vratom. Med njimi je stal Mark, Ane pa nisem videla. Mark se je približal postelji in pogledal Luka. Tudi jaz sem svoj pogled usmerila vanj in ga prijela za roko. "No upam, da ste se ga nagledala!", sem zaslišala glas za sabo. Seveda je bila Ana. "Mislim, da je čas, da izpolniš obljubo", sem samozavestno rekla Ani. Ta se je spet zasmejala s tistim hinavskim glasom. "Oh Lija kako si ti naivna! Si res mislila, da ti ga bom kar predala?! Najprej bom ubila njega, IN TI MARK BOŠ TO GLEDAL!", je rekla in pogled usmerila v Marka. "Potem boš na vrsti ti, in ne skrbi, tvoja smrt bo malo bolj kruta kot Lukova!" Potem je pogled usmerila še vame. "Ti Lija pa boš umrla na koncu z enim strelom v srce!", je zmagoslavno povedala. Moja glava je takrat postala prazna in samo nemo sem je gledala. Takrat se je opogumil Mark "ne Ana ti si najivna! Lija pritisni že!", je zavpil Mark. V tistem trenutku sta v sobo prišla še tista dva tipa. Mark me je dregnil z roko. Hitro sem segla v žep in poiskala majhno škatlico. Oba tipa sta planila proti meni, ampak sem bila hitrejša pritisnila sem na gumb in sprožila glasen alarm.
---------------------------
Hey! A lahko prosim v komentar napišete mnenja, ker res nevem če je dobra?😀