22. Konec je

347 33 5
                                    

LIJA

"Misliš, da bi ga morala poklicati in mu povedati, da je konec?", sem vprašala Tiana in se mu izvila iz objema. "Zakaj mu ne poveš v živo? Kot jaz." Nisem vedela kaj naj mu odgovorim. Če bi rekla, da pri nama z Lukom to ni isto, bi želel vedeti zakaj. Nisem mu še imela namena povedati za Ano in vse kar sva doživela skupaj. Morda pa ima še vseeno prav. "No? Ali je najina naslednja postaja Luka?", me je vprašal. Pogledala sem naokoli. "Kmalu se bo stemnilo. In utrujena sem. Greva domov." Tian je pokimal. "Ampak k meni domov!" Zmedeno sem ga pogledala, Tian pa se je zasmejal "nič ti nebom naredil. Starša sta doma." Ob tem sem se zasmejala tudi jaz in ga rahlo boksnila v ramo.

Doma so me njegovi starši veselo sprejeli in nato smo pojedli odlično večerjo, katere sem se res razveselila saj sem danes pojedla samo sladoled. Po večerji sem se stuširala in oblekla Tianovo majico.
"Ooo kako si ljubka!", je rekel Tian ko sem prišla iz kopalnice. Oba sva se zasmejala, nato pa sem legla poleg njega. Okej vem da je to čudno, ampak saj je moj najboljši prijatelj kajne?

Nekaj časa sva ležala in se smejala

Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.

Nekaj časa sva ležala in se smejala. Po pol ure sva bila oba že utrujena zato sva se nehala smejati in Tian je ugasnil luč. Vse je postalo tiho, kar je bilo rahlo moteče. "Še danes zjutaj se mi je zdelo, da moje življenje nima več smisla zdaj pa umiram od smeha", sem rekla z nasmehom na ustnjicah. Tian se je zasmejal. "Zato pa smo najboljši prijatelji."
"Rada te imam.", sen rekla tiho. "Jaz tudi tebe", je bil Tianov odgovor. In spet je nastala tišina, jaz pa sem čutila, da morava nekaj razčistiti. "Tian...no...zdaj ko si ti pustil Emo in jaz verjetno Luka...nočem pokvariti najinega prijateljstva zato..." "Lija vredu je. Vem da me ne ljubiš in seveda bova samo prijatelja.", me je dopolnil Tian. "Hvala." sem zašepetala in začutila dotik Tianove roke na moji. Prepletla sva prste in zaspala.

Po zajtrku sva se s Tianom odpravila do Luka. Tam naju je čakal še drugi del 'najinje misije', kot jo je poimenoval. Bila sem precej nervozna saj sem še vedno nekaj čutila do Luka. No..ne samo nekaj. Še vedno sem ga ljubila bolj kot vse na svetu. Tega pred Tianom nisem želela pokazati, čeprav nevem zakaj.

Prišla sva do njegove hiše. Ker je bila nedelja je bil doma. Odprl mi je Mark. "O Lija..zakaj kar ne vztopiš?", me je presenečeno vprašal, nato pa pogled usmeril še v Tiana in bil videti še bolj zmeden kot prej. "A lahko pokličeš Luka. Samo za minutko ga rabim.", sem rekla tiho. Mark je želel nekaj pripolniti, a se je pred vrati prikazal Luka in rekel očetu naj naju pusti samega. "Te počakam v avtu", je rekel Tian in odšel. Gledala sem Luka, njegove modre oči in se spominjala dneva, ko sem ga prvič videla. "Si si že našla zamenjavo?", me je vprašal. Navzven se je delal močnega, ampak v srcu ga je vse skupaj prizadelo. To sem enostavno vedela. "Tian ni moj fant, pač pa najboljši prijatelj", sem rekla tiho. "A pol je konec?", me je vprašal Luka. Prikimala sem. "Saj si me varal.", sem rekla tiho in skoraj zajokala. "Nočeš pojasnila?" "Ni ga.", sem rekla s solznimi očmi. Stegnila sem roko in mu podala ključ njegovega stanovanja in avta. Nekaj časa je gledal vanj potem pa vzel. "Morda bo tako bolje. Vsaj Ana te bo pustila", je rekel. Stekla sem do avta in začela jokati. Solze so tekle in Tian me je objel. Miril me je, ampak še vedno sem jokala. Vsi te trenutki. Vsi te poljubi. Vse te noči, ki so bile samo najine. In zdaj je konec. "Nič nima več smisla.", sem rekla in še bolj zajokala. Vem da sem še zvečer trdila drugače, ampak takrat še nisem vedela kako bo bolelo.
"Vse bo še vredu.", je rekel Tian in me poljubil na čelo.

----------------------------
Bosta Tian in Lija res samo najboljša prijatelja?

Sara želi popraviti, kar je storila...

--------------------------------
Že kaj pogrešate Ano?😉

All the love
Rebecca❤

Zaupanje❤Where stories live. Discover now